Legendarni "Raza" je za rise zbral 212 nastopov in dosegel 81 zadetkov. Igral je na 14 svetovnih prvenstvih in bil kapetan na sedmih. Na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je bil nosilec slovenske zastave.

"Prišel je čas, ko je treba reči, da je zgodba na ledu končana. Za mano je 20 lepih let. Danes vam sporočam, da je moja hokejska kariera končana," je na precej čustveni novinarski konferenci v Lescah dejal Razingar.

36-letnik je igral za Acroni Jesenice, Všetin, Pardubice, Hradec Kralove, Beljak, Ravensburg, Trojo in nazadnje za Duklo Trenčin, preizkusil pa se je tudi v severnoameriških ligah AHL in ECHL. Z Jeseničani je osvojil naslov državnega prvaka v letih 2005, 2006 in 2009.

Razingar je pojasnil, da si ne zapira vrat v hokeju, kjer bo morda v prihodnosti še deloval, za zdaj pa se bo nekoliko bolj posvetil družini in zasebnemu življenju, ki je trpelo v letih kariere.

"Pri karakterju, kakršnega imam, z menoj ni bilo lahko. Težil sem k temu, da bi bil najboljši. Kdo je to razumel, marsikdo nikoli ne bo. Velika zahvala gre vsem trenerjem, s katerimi sem delal. Skušal sem pobrati dobre stvari," je uvodoma v zahvali dejal Raza in ni pozabil tudi na domače in bližnje. "V reprezentanci se je ustvarila homogena, zdrava druščina prijateljev, ki je težila k enemu in edinemu cilju. Ostali smo prava klapa, tudi ko stvari niso šle v pravo smer. Pa navsezadnje, velika zahvala očetu, mami, v zadnjem desetletju pa ženi in hčerkama, ki so me neizmerno podpirali. Bilo je obdobje, ko sem bil malo doma, a so mi vedno stali ob strani."

SP na Češkem je bilo zanj zadnje veliko tekmovanje za Slovenijo in zadnje s črko C na prsih. "Po uspehu na OI sem imel cilj, motivacijo, da skušamo presenetiti na SP-ju in se uvrstiti v četrtfinale. Žal nam ni uspelo in po predzadnji tekmi je bilo meni jasno, da se moja zgodba končuje, predvsem reprezentančna," je Razingar pojasnil, da se je v veliki meri odločil že spomladi.

Opraviti želi trenersko licenco
"Vrata bom pustil še odprta. V zadnjih letih je družina zelo trpela, zdaj je čas, da doma nekaj časa vrnem. Ko bo priložnost, želim opraviti tudi trenersko licenco. Hokejskega znanja imam kar dovolj, videl sem vse mogoče sisteme. Po navadi se igralci vračajo v matične klube. Mojega matičnega kluba pa ni več," o pohokejski prihodnosti razmišlja "rdeči devet".

"Lahko se bom mirno pogledal v ogledalu, za mano je 20 lepih let, in če bi imel možnost, bi jih preživel še 20. Žal mi je mogoče dveh stvari. Če bi takrat ostal v Rusiji, bi šla pot v drugo smer, a sem se v danem trenutku odzval pravilno. Mogoče pa sem bil malo neučakan tudi v Pardubicah. Bil sem v najboljši formi, a sem končal na tribuni. Ego, ki ni majhen, pa mi ni dal, da bi to mirno prenašal."

V izbrani vrsti se je izoblikoval kult
Priznal je, da je bilo današnje druženje z novinarji zanj najtežje v karieri. O vlogi kapetana pa je dejal, da ni tako pomembna: "Bil sem enako pomemben kot vsi in enako nepomemben, le ko so bile stvari neprijetne, sem dobil kakšno vprašanje več. A v tej ekipi se je izoblikoval kult. Ko smo začeli z ničle, smo skupaj s trenerji in zdravim jedrom pripeljali zadevo, da je bila na koncu videti res dobro." Izrazil je željo, da bi ostalo le pri njegovi upokojitvi, saj je hokejska baza premajhna in si v Sloveniji ne moremo privoščiti, da bi se lahko najboljši igralci poslavljali že pri 33 letih.

Če bi želel nadaljevati, telesno ne bi imel težav, še dodaja Raza: "Telo bi zdržalo, o tem ni dvoma. A enkrat je treba reči to je to, prihajajo mlajši, zdaj bom pač njihov navijač in upam, da bodo čim uspešnejši spomladi na Poljskem."

Razingar se bo od navijačev poslovil 15. julija prihodnje leto na dobrodelni tekmi.