26. aprila se je predstavil novi strateški partner Alexandre Lefebvre. S prihodom Kanadčana so se cilji Olimpije močno povišali. Proračun je narasel in želja je naslov prvaka v Ligi IceHL v štirih letih. Že v tej sezoni želijo zmaji neposredno v končnico, kar pomeni, da se morajo po rednem delu (vsaka ekipa odigra 48 tekem do konca februarja) prebiti med najboljšo šesterico. To jim je uspelo v sezoni 2021/22, pred dvema letoma so končali na predzadnjem mestu, lani pa so izgubili v kvalifikacijah za končnico proti Pustertalu z 1:2 v zmagah.

Zelo opazni so premiki glede pisanega spremljevalnega sporeda pred dvorano in tudi med tekmo. V nedeljo se v Tivoliju začenja Teden hokeja. Zmaji bodo v šestih dneh odigrali kar štiri domače tekme.

V nedeljo bo drugič v dveh tednih na Celovški 25 gostoval Gradec, torkova tekma proti Fehervarju bo v znamenju noči čarovnic. Na petkovi tekmi z ekipo Vorarlberga bodo pri klubu v sodelovanju z društvom Onkoman zaznamovali začetek meseca "movembra". Naslednjo soboto na tekmi proti Innsbrucku bodo vsi imetniki sezonskih vstopnic lahko s seboj pripeljali prijatelja, ki si bo tekmo ogledal brezplačno.

S predsednikom Butaro se je v oddaji Dnevna soba pogovarjal Anže Bašelj.

Hokejski klub Olimpija ima pomembno vlogo v športni zgodovini Slovenije. Vse skupaj sega še v čase nekdanje Jugoslavije. Kako se spomnite teh časov?
Imam neverjetno veliko spominov iz otroštva, ko sem v nekdanji Jugoslaviji in na začetku samostojne Slovenije z očetom hodil na hokejske tekme. Res je bilo neverjetno vzdušje. Še vedno imam metuljčke v trebuhu, ko se spomnim teh dogodkov.

Leta 2017 smo začeli graditi novo zgodbo Olimpije. To so bili težki začetki in majhni finančni okviri. Težko smo sestavili moštvo. Imeli smo strategijo in cilje. Letos smo naredili velik preskok. To smo imenovali novo obdobje Olimpije. Zdaj lahko s ponosom gledam na prehojeno pot, ki smo jo naredili v sedmih letih.

Vsi se spomnimo velikih derbijev med Olimpijo in Jesenicami. Potem ko je razpadla Jugoslavija, hokej ni takoj občutil tega razpada v primerjavi z nekaterimi drugimi ekipnimi športi.
To je res. Na začetku samostojne Slovenije so bile dvorane polne. Hokej se je razvijal, vendar ni bilo veliko konkurence. Kmalu se je začelo to poznati. Prišlo je do globalizacije, vse tekme so dostopne na televizijskih zaslonih. Hokejski navdušenci si lahko ogledajo tekme Lige NHL, Lige KHL v neposrednem prenosu. Začel je padati obisk. Vedno večji izziv je klubom pomenilo zagotavljanje finančnih sredstev.

Leta 2017 smo začeli šele avgusta, ekipo smo nabrali iz vseh vetrov, zbrali smo same slovenske fante. Takrat je bilo res težko. Imeli smo pripravljeno dolgoročno strategijo in cilje. Natančno smo vedeli, kam želimo iti.

Katera načela ste prenesli iz poslovnega okolja v vodenje športnega kolektiva?
Povsod želim delati dobro, dobronamerno in želim biti uspešen. Želim poslušati tiste, ki vedo več od mene, in se od njih nekaj naučiti. Mislim, da je to ključ za dolgoročno dobro delo. To mi je uspelo. Vse skupaj je bila velika odgovornost, saj se vsi zadevamo, kaj pomeni Olimpija v slovenskem prostoru, v prostoru nekdanje Jugoslavije in tudi v okoliških državah. Najtežje je bilo zagotoviti ustrezne finančne okvire. Zelo jasno je bilo, da bomo morali hoditi naokoli, nabirati pokrovitelje, graditi zgodbo od začetka. Mislim, da nam je kar dobro uspelo.

Vsak uspešni klub potrebuje vodjo? Kakšen vodja ste? Kako ste zgradili v klubu ustvarjalno okolje?
Bolj od vodje je pomembno, kakšno ekipo ima okoli sebe. Imel sem neverjetno srečo, da sem pri HK Olimpija imel okoli sebe ljudi, ki so dihali in živeli za hokej. Imeli so dolgoletne izkušnje. Tomaž Vnuk je bil prvi direktor. Zdaj je na tem mestu Anže Ulčar. Brez teh sodelavcev ne bi nikoli bili, kjer smo trenutno. Vedno razmišljam, kam je treba peljati klub, in zasledujem cilje, ki si jih zastavim.

V vsakem klubu so tudi krize. Kako se spopadate s temi težkimi trenutki?
Moram poudariti, da smo imeli v teh sedmih letih kar nekaj težkih trenutkov. Eden je bil zagotovo pandemija covida-19. Bili smo eden redkih klubov v Sloveniji, ki so zagotovili redne plače vsem igralcem, čeprav je bila sezona prekinjena. Nismo imeli nobenih gledalcev. Povlekli smo pametne poteze, ki so omogočile nadaljevanje uspešnega delovanja kluba brez prevelikega tveganja.

Ključen trenutek je bil vstop v Ligo IceHL. Preskok je bil res ogromen. Dolgoročno smo morali dobiti zaupanje drugih klubov v tej ligi. Morali smo zagotoviti finančna sredstva. Zasledovali smo cilje in zagotovili smo si mesto, ki ga danes imamo.

Zelo pomembna je potrpežljivost v športu. Po zelo uspešni sezoni 2021/22 smo imeli izjemno slabo sezono 2022/23. Nič ni šlo po načrtih, plošček ni hotel v mrežo. Navaditi se moraš, da se to v športu dogaja. Prehitre odločitve v športu niso dobre. Treba je imeti kontinuirano delo in pogled naprej. Stvari se nato sestavijo.

Nov korak za klub se je zgodil spomladi. Dobili ste strateškega partnerja iz Kanade. Alexandre Lefebvre ima ženo slovenskih korenin. Kako ste prišli do tega sodelovanja?
Mi nismo iskali strateškega partnerja, smo se pa zavedali, da ga bomo potrebovali. Dobil sem klic, a je bila tema popolnoma drugačna. Skupaj smo odšli na večerjo. Ko je prišel v Slovenijo, je postal navdušen nad Olimpijo in Slovenijo. Težko si predstavljamo, koliko družini pomeni Slovenija. Kanadčanu zaradi žene Slovenija pomeni ogromno. Hokej ima vsak Kanadčan v DNK-ju. Ko se najde prava skupina ljudi, se lahko spiše lepa zgodba. Brez vstopa Alexa Lefebvra se ne bi bilo mogoče dvigniti na tako visoko raven.

Uspešen poslovnež si želi naslova v Ligi IceHL. Ne želi prehitevati dogodkov. Kako vse skupaj uravnotežiti?
Pomembni so prava strategija, pravi razvoj in potrpežljivost. Skoraj pol leta smo imeli dnevne sestanke. Strategija ima organsko rast. Nimamo prevelikih želja prehitro. Želimo postati pomemben evropski klub. Želimo osvojiti Ligo IceHL. Mislim, da nam to lahko uspe.

Hokejsko občinstvo je zelo zvesto. V letošnji sezoni ste s številnimi spremljevalnimi dogodki še bolj napolnili Tivoli. Verjetno si kmalu želite polno dvorano?
Vrniva se v leto 2017, ko smo imeli 200 gledalcev na tekmah Alpske lige. V Ljubljani želijo gledalci uživati v najmočnejših tekmovanjih in imeti hkrati dobre izide. Alpska liga ni bila dovolj. V sezoni 2018/19 smo osvojili trojno krono (državno prvenstvo, pokal in Alpsko ligo).

Počasi smo rasli. Letos smo vpeljali obstranske dejavnosti. Vsak se lahko najde v kateri izmed njih. V nedeljo, 13. oktobra, smo imeli družinski dan. Bilo je neverjetno vzdušje. Prišli so starši z družinami. Po porazu proti Bolzanu se je vseeno zbralo zelo veliko ljudi. Obisk smo podvojili v primerjavi z lansko sezono.

Kako ste naredili ta preskok? Verjetno je vse več ljudi vključenih v delo kluba.
Absolutno. Zdaj si lahko več privoščimo in začeli smo obstranske dejavnosti. Imamo boljši marketing. Če si finančno omejen, najprej razmišljaš o plačah igralcev in pisarni. Zdaj imamo več možnosti in vse je lažje.

Težko je biti predsednik kluba v Sloveniji. So pokrovitelji zaznali vašo novo zgodbo?
Zelo težko je, a če verjameš v zgodbo, ni težko zavrteti telefona, tržiti produkt in imeti sestanke. Z letošnjo sezono smo naredili velik preskok. Veseli me, da smo z vsemi pokrovitelji podaljšali pogodbe za štiri leta. Imamo osnovo za ta projekt. Dobili smo veliko manjših partnerjev. Z vstopom Lefebvra smo dobili svetovni trg. Podpisali smo pogodbo s kitajskim podjetjem, ki se ukvarja s talnimi oblogami in je eno izmed največjih na svetu. Sklenili smo pogodbo za naslednja štiri leta. S pravimi izidi in polnimi dvoranami bomo še zanimivejši za pokrovitelje, nato si bomo lahko privoščili še boljše igralce. Hkrati bomo lahko bolje razvijali mlajše selekcije.

Kako je s podjetji v Sloveniji, ki so jih prevzeli tuji lastniki? Nekateri so hitro pozabili na podporo športnih klubov. Brez državnih podjetij uspešnega klubskega športa ne bi bilo več.
Država bi morala zagotoviti, da bi vsa podjetja vlagala v dobrodelnost, šport ali kulturo. Brez gospodarstva je nemogoče, da se šport razvija. Slovenci smo res poseben narod, saj smo dobri skoraj v vseh športih. Tudi v kulturi smo dobri. Težko je z omejenim številom slovenskih podjetij vse to podpirati.

Ključno je dobro delo z mladimi. Ste zadovoljni s tem, kar ima trenutno Olimpija v mladinskem pogonu? Imeli ste velike načrte, a v zadnjih letih ni veliko igralcev, ki bi se prebili v člansko ekipo.
To je res. Imamo le nekaj igralcev, ki igrajo za prvo moštvo. Po drugi strani imamo letos neverjetno velik vpis v hokejsko šolo. Proces od petletnega igralca do 19-letnika, ki bo vstopil v člansko ekipo, je zelo zahteven. Ni jih veliko, ki bi bili sposobni igrati v Ligi IceHL, kaj šele v Ligi NHL. Upam, da bo še komu uspelo na veliki sceni, kot je to uspelo Anžetu Kopitarju.

V Sloveniji imamo enako število dvoran že vse od osamosvojitve. Že vse od leta 2017 se trudimo, da bi zgradili novo dvorano pod obstoječim Tivolijem. Javni natečaj je bil objavljen in tudi župan je zagotovil, da bo ta dvorana kmalu na vrsti. S tem bomo rešili prostorsko stisko in veliko bolje bomo lahko razvijali mlajše selekcije. Imeli bomo dovolj prostora za vse selekcije. Optimističen sem glede prostorske rešitve za hokejiste v Ljubljani.

Mnogi trenerji obupajo, saj imamo v Sloveniji res malo klubov. Hokejska zveza Slvoenije bi morala zagotoviti plače in tudi ustrezno izobrazbo trenerjem.
Izobraževanja za trenerje so vedno prisotna. V klubu jih pošiljamo na izobraževanja. Pripeljali smo tudi tuje strokovnjake. Včasih smo res preveč kritični do znanja naših trenerjev. Oseba A deluje v Sloveniji, oseba B pa v Avstriji. Lahko imata enako znanje, a nam je ljubše, če rečemo, da smo bili pri Avstrijcu.

Raje imamo domače znanje, mladi ne smejo prehitro oditi v tujino. Starši so velikokrat preveč zahtevni. Za osebo A so pripravljeni plačati 20.000 evrov na sezono, za osebo B pa 1000 evrov. Na koncu razlika ni tako velika. Prostorska stiska je 60-odstotna rešitev za nadgradnjo vsega skupaj.

Nogomet, košarka, rokomet in odbojka imajo Ligo prvakov, ki jo vsi ljubitelji športa poznajo. Pri hokeju se to tekmovanje ne prime. Zdaj ste tudi v upravnem odboru Lige prvakov. Kako hokej narediti bolj zanimiv na evropski ravni?
Težava je že sam sistem kvalifikacij za Ligo prvakov. Upravni odbor se zaveda, da bo treba nekaj spremeniti. V razvitih hokejskih državah so dvorane polne. Težava je, kako tekmovanje razširiti in narediti bolj priljubljeno. Vse je povezano z denarjem.

V letošnji sezoni je ogromno presenečenj. Sheffield je premagal švedske prvake. Poljska Unia Oswiecim, v kateri je trener Nik Zupančič, je tudi že ugnala velike klube. Razlike se manjšajo in to je dobro za priljubljenost hokeja. Mali morajo dobiti občutek, da lahko konkurirajo velikim.

Vidite v tej zgodbi tudi Olimpijo?
Za organizacijsko majhne klube je Liga prvakov zelo naporna. Veliko je potovanj, ogromno je obstranskega dela. Za nas je bil to pred dvema letoma prehud preskok. To se je poznalo. Imeli smo premočne tekmece. Turku je bil večkratni finski prvak, Zug ima najboljšo mladinsko akademijo na svetu, Wolfsburg ima neomejeno sredstev in 15 kakovostnih tujih hokejistov. Naš dolgoročni cilj je, da se z dobro uvrstitvijo v Ligi IceHL (morda kar z naslovom) prebijemo v Ligo prvakov.

Kakšen je cilj kluba do konca te sezone?
Želimo se neposredno uvrstiti v končnico in igrati atraktiven hokej. Pri obisku želimo nadaljevati rast. Želim si polne dvorane Tivoli. Vzdušje na tekmah je v tej sezoni res izjemno. Navijači in tudi le enkratni obiskovalci so posvojili Malo teraso, ki je postala naša himna. Kar naježim se, ko celo dvorana poje.

Enkrat boste odšli iz kluba. Kakšno zapuščino želite pustiti?
Želim si, da bo to stabilen klub, ki ga ne more zamajati vsaka malenkost. Želim si imeti uspešen klub, s pravimi vrednotami in s pravimi navijači. Pravi ljudje na pravih mestih v klubu in pravi navijači na pravih sedežih. Vrednote, ki jih moramo zastopati, so tiste, ki jih nato prepoznajo tudi gledalci. Vedno bodo prisotni, če bodo verjeli v našo zgodbo.

Nekaj moramo vsekakor spremeniti. To je dejstvo. Klube je treba podpirati v hokeju, nogometu, košarki in rokometu. Zavedati se moramo, da je vsaka kupljena vstopnica prispevek k plači igralca in k boljšemu vzdušju.