Po odhodu Mitje Robarja so pri Acroniju Jesenicah podpisali dvoletno pogodbo z Andrejem Tavžljem. 27-letni branilec je pet sezon igral v Tivoliju, zadnji dve sezoni pa je preživel v Italiji. Sredi julija so se mu končno uresničile otroške sanje in je oblekel rdeč jeseniški dres. Prepričan je, da so železarji kljub burnemu poletju dobro pripravljeni na začetek sezone. V petek bodo Jeseničani v 1. krogu Lige Ebel gostili Sapo Fehervar.

Na Jesenicah je bilo poletje pestro, ekipa je precej drugačna kot v lanski sezoni, verjetno pa vseeno lahko z optimizmom pričakujete začetek Lige Ebel?
Res je. Čeprav se je veliko dogajalo v zadnjem mesecu, tu mislim na prihode in odhode igralcev, se nam je uspelo zbrati in osredotočiti na pomembne stvari. Na prijateljskih tekmah smo imeli več zmag kot porazov in to je dobra popotnica. Jasno, želimo v končnico Lige Ebel, kar navijači čakajo že lep čas. Seveda hočemo ob tem osvojiti tudi naslov državnega prvaka prvaka.

Na prijateljskih tekmah ste presenečali in večinoma igrali zelo dobro, čeprav je bilo opaziti še precej nihanj.
V zadnjem mesecu smo gotovo naredili veliko dobrega. Rezultatsko smo bili uspešni, morda celo preveč. Pričakovati je, da bodo prišli tudi porazi. Brez vzponov in padcev ne gre, toda moramo biti samozavestni in ne razmišljati, da je posebna razlika med prijateljskimi tekmami in tekmami v Ligi Ebel. Pomembno je začeti z zmago nad Sapo in samozavestno pričakati večni derbi v 3. krogu.

Kako to, da ste se tako dobro ujeli s kapetanom Klemenom Pretnarjem?
Res je čutiti kemijo med nama, sicer pa sva že dolgo nazaj skupaj igrala v Triglavu in bila tudi v slovenski reprezentanci v branilskem paru.

Tujci so avgusta množično zapuščali klub, ste to že pozabili?
Ne obremenjujemo se s tem. Vsak, ki je ostal z nami, je pokazal značaj in željo, da bi igral. Za soigralce lahko rečem, da so super fantje, kakovostni igralci, pohvaliti moram zlasti mlade igralce, ki na ledu dokazujejo, da si upajo igrati in mislim, da so prava prihodnost jeseniškega hokeja.

Po odhodu Tičarja, Saboliča in Jegliča je to lepo slišati. Kaj pa trener Heikki Mälkiä? Kako ocenjujete njegovo delo?
Je idealna izbira za takšno ekipo, v kateri so starejši in mlajši igralci. Ima veliko avtoritete, ki jo zna pokazati pravi trenutek in iz ekipe izvleči največ. Tudi jaz kot novinec sem to spoznal v tem mesecu.

Pravite, da je avtoriteta. Ali kdaj tudi zavpije in se ga malo bojite?
Skorajda res. Trening poteka v tišini, trener popravlja le določene napake. Kadar ni zadovoljen, je na robu jeze in igralci se ga kar malo bojimo. Pa to ni nič slabega, saj kvečjemo dobro odreagiramo. Mislim, da bo Mälkiä na Jesenicah naredil še
velike stvari.

Ga s soigralci kdaj kritizirate, rečete kaj 'čez njega'?
Normalno. Veliko trenerjev sem imel in ni bilo enega, da ne bi kaj zašepetali za njegovim hrbtom.

Ne moremo mimo primerjave, kako je bilo igrati za Olimpijo in kako za Jesenice?
Težko je delati primerjavo, lahko pa rečem, da se zdajle bolje počutim. Zadnji dve leti sem igral v Italiji, tako da tega prestopa ne čutim tako neposredno. Prihajam z Gorenjske in v tem okolju sem živel prej, ko sem igral za Olimpijo, zdaj pa sem sprejet veliko bolje in se odlično počutim med navijači, ki prihajajo iz mojega kraja, Tržiča oziroma Kovorja.