24-letni Hrušičan je bil gost športnega studia na Televiziji Slovenija, kjer je v pogovoru z Marjeto Hočevar med drugim dejal, da ima veliko vlogo pri uspehu tudi njegova družina. "Vsa ekipa, ki je z menoj v Los Angelesu, starši, brat Gašper, punca Ines, so "krivi" za ta naslov, vsak korak so z menoj, za kar se jim najlepše zahvaljujem," je povedal "Kopi". Več si preberite v spodnjem intervjuju.

Kakšen vpliv so imeli na miselnost novi igralci, predvsem pa trener Darryl Sutter, da ste sezono po slabšem začetku sezono zmagovito pripeljali do konca?
Decembra je Sutter sedel na stolček, ekipa je na novo zadihala, od tistega trenutka naprej smo začeli igrati bolje in dosegati več golov. Na koncu smo bili vroča ekipa v končnici in vse se je lepo izšlo.

Za vami je odlična sezona in sezona, v kateri ste se vrnili po prvi resnejši poškodbi v karieri. Tisti trenutki niso bili lahki. Pozneje ste se odrekli tudi dopustu, vse za osvojitev Stanleyjevega pokala.
Tudi manjša poškodba ni prijetna, ampak ta je bila posebej boleča, ker sem moral izpustiti končnico. In ni težjega kot gledati svojo ekipo, ki igra, pa ne moreš nič pomagati. Ni bilo prijetno, a je bil povratek toliko slajši.

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Vi ste že ob debiju v Ligi NHL dosegli dva zadetka, no, zelo pomemben je tudi ta gol, ki ste ga dosegli letos v končnici na prvi tekmi, s katerim ste Kingse popeljali do vodstva z 1:0 v seriji. Je zdaj ta tisti, ki je vaš najljubši?
Tako je. Vseh golov se veselim, a ta je najslajši.

Če ga zdaj podoživite, kako je potekal?
Bili smo v obrambni tretjini. Drew Doughty je podal do Justina Williamsa, ta je našel mene, tako da sem šel sam proti vratarju, ki sem ga z dosti sreče premagal.

Kaj pa Stanleyjev pokal? Približno 15 kilogramov ima. Ste občutili njegovo težo, spomnimo se, ko ste ga dvignili, ste zakričali? Je bil to krik veselja ali presenečenja nad težo?
Težek je, malo sem bil presenečen, to je bil krik veselja in vsega, kar se je nabralo v 20 letih. Čustva so izbruhnila in bil sem zelo vesel.

V trenutku, ko ste dvignili pokal, je bila z vami vsa družina. Verjetno je podpora družine zelo pomembna?
Zagotovo. Vsa ekipa, ki je z menoj v Los Angelesu, starši, brat Gašper, punca Ines, so "krivi" za ta naslov, vsak korak so z menoj, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

Od vaše prve sezone v LA-ju sta v ekipi ostala le vi in Dustin Brown. Takrat so rekli, da želijo ekipo sestaviti okoli vaju. Ste vi čutili ta pritisk ali ga v mestu, kot je Los Angeles, ni bilo?
Pritisk je vedno. Najpomembneje je to, kar pričakujejo od tebe šefi, trenerji in soigralci. Midva sva bila postavljena na to mesto, sprejela to vlogo in jo oddelala po najboljših močeh.

Letos je v Ligi NBA blestel tudi košarkar Goran Dragić. Ste imeli kaj časa, da se srečate z njim?
Nekajkrat sva bila na 'vezi', pogledal sem ga na tekmi z Lakersi. Imel je dobro sezono in upajmo, da se bo vrnil v Houston.

Danes z vami še ni znamenitega Stanleyjevega pokala, kdaj pride v Slovenijo?
Točnega datuma še ne vem. Znano bo v nekaj dneh. Ko bom izvedel jaz, bo izvedela tudi vsa Slovenija.