Slačilnica Los Angeles Kingsov v prednovoletnem času, tema novoletne želje za leto 2012. "Stanleyjev pokal," je bil kratek in jasen odgovor 24-letnega Slovenca, pomočnika kapetana Kraljev, prvega centra moštva, ki je po odmevnih poletnih okrepitvah močno zaostajalo za lastnimi pričakovanji.
Ledena ploskev Staples Centra 11. junija zvečer po osvojitvi prvega naslova prvaka Lige NHL v 45-letni klubski zgodovini in dvigu častitljivega pokala lorda Stanleyja. "Veliko težji je, kot sem si mislil in pričakoval," je v objemu družine pripovedoval presrečni "Kopi".
Edinstvena pot edinstvenega hokejista
Za junakom končnice 2012 v najmočnejši hokejski ligi na svetu, ki jo je končal kot najučinkovitejši hokejist, je unikatna življenjska in športna pot, ki si jo pred 20 leti ni mogel predstavljati nihče v Sloveniji, kjer je zdaj Anže Kopitar najbolj prepoznavno športno ime države, ob tem pa je junak tudi glamuroznega Los Angelesa.
Eden najboljših hokejistov tega trenutka, ki ga po tem uspehu zlahka uvrstimo med pet najboljših centrov na svetu, je pokazal in dokazal, kaj se da narediti, če se združijo talent, volja in želja. Zgodba, ki ne navdihuje le nadobudnih hokejistov na začetku kariere, ampak tudi primer, ki lahko da zagon in navdih rojakom ne le v športu, ampak tudi v običajnem življenju.
Anže Kopitar se je ustalil pri številki 11 šele po prihodu v Los Angeles, kjer so mu jo dodelili zaradi tega, ker je bil leta 2005 na naboru izbran kot 11. Iz tega se je počasi rodila njegova navezanost in zdaj njegova uradna spletna stran nosi ime Anze's Eleven. |
Hokej položen že v zibko
24. avgusta 1987 se je na Jesenicah rodil Anže Kopitar, a ni bilo samo okolje pravo, tudi družina, ki je domovala na bližnji Hrušici, je bila zapisana hokeju. Oče Matjaž Kopitar, sedanji selektor "risov", je bil takrat kot 22-letnik med najboljšimi napadalci Jesenic, pozneje je bil tudi reprezentant tako Jugoslavije kot Slovenije. Pri treh letih in pol je Anže ob pomoči stolčka prvič stal na drsalkah, oče in stari oče Alojzij sta mu za domačo hišo zgradila ledeno igrišče. Že čez nekaj mesecev je mali Anže prvič zadrsal tudi v Podmežakli, ki je hitro postala njegov drugi dom.
Nadarjenost in predanost hokeju sta bili vidni na daleč, mladi Anže je iz leta v leto čedalje bolj izstopal, ne samo na igrišču, ampak tudi pri ciljih. Že kot otrok si je zadal, da bo zaigral v Ligi NHL, ki je bila za Slovence skorajda na drugem planetu. V tej želji se je že kot otrok zavedel, da potrebuje tudi znanje angleščine in z babico Marjano, profesorico angleščine, sta začela vaditi vlogo zvezde tekme in novinarke. Vlogo, ki jo je zdaj ponovil že neštetokrat in se ji še dolgo ne bo mogel odreči.
Kopitar je za reprezentanco do 18 let odigral tri SP-je, prav tako je tri SP-je odigral za reprezentanco do 20 let (skupno 30 golov in 13 podaj na 30 tekmah). Za člansko reprezentanco je Kopitar igral na štirih svetovnih prvenstvih, treh elite (2005, 2006 in 2008) in enem divizije I (2007). Statistika med "risi": 8 golov in 20 podaj na 22 tekmah.
Slovenski talent ujelo švedsko oko
Pri 15. letu je nevede sledil turnir, ki je usodno vplival na njegovo kariero. Anže je igral na evropskem mladinskem olimpijskem festivalu na Bledu, kjer so njegove predstave navdušile skavta iz Švedske Larsa Soderja. Doma v Sloveniji je postalo jasno, da prerasel konkurenco, saj je Kopitar hkrati igral za kadete in mladince Acronija Jesenic, ob tem pa je še dočakal članski krst pri podružničnem klubu Kranjska Gora, za katero je kot fantič na 11 tekmah prispeval 4 gole in 4 podaje. Da je bil hokej osrednja nit življenja v družini, je poskrbel še pet let mlajši brat Gašper, ki je sledil bratovemu zgledu.
Okolica je očetu Matjažu in mami Mateji vse bolj prigovarjala, naj fanta s tako velikim talentom pošljejo v tujino. Oče Matjaž se je med sezono kot napadalec Maribora na tekmi celo soočil s svojim sinom na ledu in pozneje priznal, da je šlo za najbolj mučno tekmo v karieri, čeprav sta za izid 6:6 zadela tako oče kot sin. Po še eni sezoni, v kateri je pri 16. letu v članskem prvenstvu zbral 25 točk na 21 tekmah, je padla odločitev. Soder je prepričal Kopitarjeve, da je za Anžeta najboljša izbira Södertälje, industrijsko mesto v bližini Stockholma.
Zgodaj v svet na samostojno pot
Anže je pri 16. letu odletel iz Celovca na Švedsko, družino pa je razjedal dvom o pravilnosti odločitve. "To je bila najina najtežja odločitev v življenju," je pozneje priznal oče. Po treh tednih samospraševanja sta Matjaž in Mateja v naglici šla na obisk in na svoje olajšanje videla, da dobro vzgojenemu sinu ni hudega. Stanovanje je bilo pospravljeno, za nameček pa ga je "posvojila" italijanska družina, ki je imela bližnjo picerijo, ob tem pa so ga za svojega vzeli tudi sosedje iz bloka, kar za sirijsko četrt ni bilo nič nenavadnega.
"Na začetku je bilo težko. Na primer, ko sem prišel sem, si moral sam sestaviti posteljo, poskrbeti sem moral za pranje perila, likanje, posodo. No, kuhanje mi res ni šlo. Toda pozneje je šlo vse lažje, zaradi te izkušnje sem dozorel veliko hitreje, kot bi drugače. Predvsem so me v Södertälju sprejeli kot svojega, čeprav sem bil tujec. Hitro sem se naučil osnov jezika, da sem se vključil v skupino, ki mi je nato izredno veliko pomagala tudi zunaj," se ključnega obdobja kariere spominja Anže.
Najboljši Evropejec v "Crosbyjevemu letniku"
Po izjemni sezoni v elitni švedski mladinski ligi je bilo jasno, da so se vrata Lige NHL dejansko odprla na stežaj. Evropski skavti so Anžeta Kopitarja pred naborom 2005 soglasno izbrali za najboljšega mladega hokejista stare celine, za njim je pristal tudi veliki češki up Martin Hanzal. Takrat še "Kopiju mlajšemu" je bilo usojeno, da bo izbran v 1. krogu "drafta", ki je potekal po izgubljeni sezoni 2004/05 in je minil v znamenju Sidneyja Crosbyja.
Pred naborom je Anže debitiral še v slovenski članski reprezetanci, in to na SP-ju elitne divizije leta 2005. "Spominjam se ga s tistega prvenstva. Bil je neverjeten, zato sem se ob naboru prav pozanimal, kdo ga je izbral," se njegovega nastopa proti Kanadi v Innsbrucku spominja Martin Brodeur, ki je tisto tekmo kot rezervist spremljal s klopi.
Columbus si je premisli, LA pa zadel v polno
193 cm visoki in okoli 100 kg težki center z izredno tehnično podkovanostjo in "mehkimi" rokami bi moral biti uresničitev sanj vsakega NHL-moštva. A dejstvo, da je Slovenec, ki je šele eno leto igral na Švedskem, je zbilo njegove delnice na izboru 30. julija 2005 v Ottawi. Splošno ugibanje je bilo, da ga bo kot 6. po vrsti izbral Columbus, a Blue Jacketsi so si premislili in izbrali Gilberta Bruleja. Sledili so naslednji klubi, Anže, ki ga ni bilo v Severni Ameriki, pa je čakal in čakal na svoj klub. Kot 11. po vrsti so izbirali Los Angeles Kingsi in takratni generalni menedžer Dave Taylor ni okleval in je takoj vzel Kopitarja, ki ga je med intervjuvanjem tako navdušil s svojo zrelostjo.
LA je želel takoj pripeljati Slovenca v Severno Ameriko, da se privadi na drugačen način hokeja, a je Anžetovemu taboru uspelo prepričati NHL-klub, da je bolje, če ostane še eno leto v Södertälju. Odločitev je bila prava in sezona učenja v Elitserien se je pozneje bogato obrestovala. "Spoznal sem, da moram postati močnejši in postati kompleten igralec," se učnega obdobja spominja Kopi.
Krstni nastop razkril slovensko zvezdo
Poleti 2006 je odličen pripravljalni tabor novincev, nato še dobre igre na članskih pripravah, s čimer je prisilil novo vodstvo kluba, da mu da priložnost za debi. Novi generalni menedžer Dean Lombardi in novi trener Marc Crawford nista oklevala in 6. oktobra 2006 je nastopil veliki dan za Anžeta Kopitarja, njegovo družino in slovenski hokej. Prva tekma Kraljev v sezoni je bil obračun s čezmestnimi tekmeci iz Anaheima.
V 30. minuti je sledil epski trenutek: Dustin Brown je v ogenj poslal Anžeta Kopitarja, ki je obkrožil Chrisa Prongerja in matiral Jean Sebastiena Giguerja. Izreden gol proti dvema hokejistoma na vrhuncu kariere, ki sta kasneje v isti sezoni popeljala Racmane do naslova. Dobri dve minuti kasneje je sledil še drugi gol - neverjeten debi prvega Slovenca v NHL. Zatem je sledil še debi z intervjujem, na katerega se je pripravljal že od otroštva. "Kar dober debi, še bolje bi bilo, če bi zmagali," je začel skromni 19-letnik, ki je uresničil prvi del otroških sanj.
Domače družinsko okolje temelj uspeha
Odlična "rookie" sezona, v kateri je med novinci zbral tretje največje število točk, je bila šele začetek. Po treh letih se je družina Kopitar znova združila na enem mestu: v mesto angelov so se preselili oče Matjaž, mama Mateja in brat Gašper. Kasneje se je pod isto streho priselilo še Anžetovo dekle Ines. "Kopi" je dobil nazaj družinsko okolje, v katerem je vedno užival, predvsem pa ga je motiviralo k novim izzivom.
Ob podpisu pogodbe napovedal naslov
V naslednjih petih sezonah je bil Kopitar vedno najučinkovitejši igralec Kingsov in s tem vedno med nosilci moštva, ki pa je bilo prva leta njegovega igranja v Ligi NHL še pri dnu. Vseeno je Anže Kopitar oktobra 2008 sklenil s klubom zajetno in dolgoletno pogodbo: 47,6 milijona dolarjev za sedemletno zvestobo! Nekaj dni zatem je bil imenovan še za pomočnika kapetana, zaradi česar so k njegovi številki 11 prišili še črko A.
"Anže je poseben igralec, toda pokazal je tudi izredno delavnost in osebnost, ki je potrebna, da oblikuje jedro našega moštva," je takrat razmišljal "šef" Lombardi. Na drugi strani Kopitar ni skrival, kaj zanima njega: "Zdaj se lahko posvetim le hokeju, pri čemer želim pripeljati Stanleyjev pokal v Los Angeles."
Preobrazba v elitnega centra
In res, po prihodu trenerja Terryja Murrayja so Kingsi končno postali upoštevanja vredno moštvo, ki se je potegovalo za končnico in s tem za sloviti Stanleyjev pokal. Gospod Murray, kot ga kliče Anže, je dal prednost obrambi in je svojega 1. centra spremenil v igralca, ki obvladuje vseh 60 metrov ledene površine. Mogoče je zato nekoliko trpela statistika, a za večino hokejske Severne Amerike je Kopitar sčasoma postajal pravi elitni center, ki igra izjemno v obeh smereh: tako v napadu kot v obrambi.
Kopitar kot 1. center LAK-a igra in strelja z levo krivino. Že nekaj let uporablja mehkejšo kompozitno palico P91A/Drury, ki je osebno prilagojena. Tudi drsalke, rokavice in ostala oprema, ki jo Kopitar uporablja, je znamke Bauer.
Poškodba ukradla končnico, a dala tudi zagon
Spomladi 2010 so se Kralji po sedmih letih le prebili do "playoffa", najbolj čislanega hokejskega obdobja. Los Angeles se je udaril s favoriziranim Vancouvrom in vodil v seriji z 2:1, za prvo zmago je v podaljšku zadel ravno AK11, a mlado neizkušeno moštvo je nato popustilo in izpadlo. Poraz je spodbudil Kopitarja še k večjim naporom med pripravami in sledila je nova uspešna sezona 2010/11. Ko pa se je približevala končnica, se je zgodila nesreča: na tekmi s Coloradom si je zlomil kost tik nad gležnjem. Prva huda poškodba v karieri, in to po 330. zaporednih tekmah v Ligi NHL ga je stala igranja v končnici.
Le s težavo je Anže spremljal kalifornijski dvoboj s San Josejem, v katerem je Los Angeles znova potegnil krajši konec. Motiviran kot še nikoli, se je odpovedal celotnemu dopustu in se pod vodstvom očeta in skupaj z bratom vestno pripravljal na veliko vrnitev. Na "evropski premieri" v Stockholmu proti NY Rangersom (*3:2) je oktobra lani Kopitar zadel že v 11. minuti.
Spomladi Kopitarjev napad nezaustavljiv
Sledila je vihrava sezona, v kateri Kralji tudi za ceno kraljestva niso mogli zadevati, zaradi česar je decembra prišlo do trenerske rošade. Murray je moral oditi, njegovo mesto pa je zasedel Darryl Sutter. "Veseli rančar" jo je znal podkuriti tudi 1. centru in prvemu strelcu, a takojšnjega uspeha ni bilo. Pred novim letom, ko je Anže izdal zgornjo novoletno željo, je bil Los Angeles le osmi na Zahodu, kar je napovedovalo oster boj za končnico.
Marca jim je le steklo, a vseeno so se v boj za "sveti gral" hokeja podali z najnižjega izhodišča. Začelo se je izjemno in Kopitarjev napad z Dustinom Brownom in Justinom Williamsom je začel mleti. Po vrsti so padli 1. nosilcev Vancouver (4:1), 2. St. Louis (4:0) in 3. Phoenix (4:1), za konec pa še New Jersey (4:2). Najboljši napad končnice 2012 je skupaj zbral 55 točk in končal z razmerjem +40! Kopitar pa je s svojim partnerjem Brownom končal na samem vrhu lestvice najučinkovitejših igralcev: 20 točk za 8 golov, 12 podaj in razmerje +16!
Novi par - Kopitar in lord Stanley
A kaj ko statistika Anžeta Kopitarja nikoli ni pretirano ganila, saj ga je zanimalo le, da dvigne Stanleyjev pokal za naslov prvaka v Ligi NHL. To mu je pri 24. letu in 6 letih v svoji sanjski ligi tudi uspelo, in to kot enemu izmed nosilcev moštva v športu, ki ima najzahtevnejšo končnico in kjer v serijah na 4 zmage ni naključnih ali pa srečnih zmagovalcev.
Skromen, zadržan in predan fant, ki pa je hkrati tudi trdno odločen, kaj si želi, je zagotovilo, da njegovih uspehov še dolgo ne bo konec in navkljub izjemni izenačenosti Lige NHL zagotovo to ni bil zadnjič, ko se je "Kopi" potegoval za svojega novega prijatelja - pokal lorda Stanleyja.
Uresničenje sanj: Kopitar visoko dvignil "staneta"
Kopijevo proslavljanje naslova z družino
Prva NHL-gola in prvi TV-intervju Kralja Kopitarja
Vsi Kopitarjevi goli v sezoni 2011/12 (Anže Kopitar Fan Page)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje