To moštvo je veliko boljše kot tisto, ki smo ga imeli leta '93. Mislim, da so njihove možnosti za zmago v finalu boljše kot so bile naše, saj smo mi takrat zagotovo izgubili proti boljšemu moštvu (Montrealu):
Anje Kopidor? Alex Kopitar? No, v Los Angelesu in ZDA imajo nekateri resne težave s prepoznavanjem 1. centra najbolj vročega hokejskega moštva na svetu ta hip, a na sončni strani Alp je Anže Kopitar eno najbolj prepoznavnih imen, kar gre zahvala tudi TTX stranema 558-559 in vsakodnevni novici v zgodbi o Hokejski ligi NHL, kjer je osrednji junak prav najboljši slovenski hokejist. A da se bolje pripravimo na veliki dvoboj za hokejski "sveti gral", se tokrat posvetimo predvsem Los Angeles Kingsom in njihovi sezoni velikih razočaranj in še večjih uspehov.
Ne glede na nasprotnika favoriti finala
Kar 12 zmag in le 2 poraza v končnici, po vrsti izločeni 1., 2. in 3. nosilec Zahodne konference, rekordnih 10 zaporednih "playoff" zmag v gosteh (če upoštevamo še dve iz lanske končnice), drugo 8. postavljeno moštvo v zgodovini Lige NHL, ki se je prebilo v veliki finale in s tem izenačitev največjega klubskega uspeha, ki ga je pred 19 leti zrežiral Wayne "the Great One" Gretzky ... Vodilni severnoameriški poznavalci in komentatorji Lige NHL so si enotni: Kralji so preveliki, premočni in preveč dominantni, da v finalu v boju na štiri zmage ne bi bili favoriti za naslov, ne glede na to, kdo bo prvak Vzhoda (po 5. tekmah: NY Rangers/1 - New Jersey/6 2:3 v zmagah).
A Los Angeles je že nekaj let veljal za "seksi izbor" v napovedih, a je vedno zaostal za pričakovanji. Tudi letos je le malo manjkalo, da se ne bi ponovila stara zgodba, a nekaj potez je tako spremenilo enega največjih razočaranj sezone, da je LAK zdaj na pomlad postal nezaustavljiva sila, ki ji je usojeno, da po 45 letih življenja osvoji prvi Stanleyjev pokal.
Bogati lastnik odprl pipico, DL dobil še eno leto
Petletka predsednika in generalnega menedžerja kluba Deana Lombardija se je zavlekla v šesto leto. Los Angeles je pod njegovim vodstvom doživel organizacijski preporod, postavljeni so bili trdni temelji, a pri izidih sta bila zapisana le dva izpada v 1. krogu končnice. Od Lombardija je lastnik Phillip Anschutz oz. skupina AEG jasno zahtevala uspeh - najmanj 2. krog in boj za divizijsko krono (Kralji so v 44 sezonah osvojili le enega - leta 1991!).
DL je udaril konec junija in po menjavi s Philadelphio dobil kapetana Flyersov Mika Richardsa, kanadskega olimpijca in prekaljenega centra, ki naj bi sprostil pritisk na Kopitarja. Za obogatitev prvih dveh napadov je poskrbel še podpis Simona Gagneja in "Philadelphia West" je postala znova eden izmed glavnih favoritov pred sezono. A pojavila se je težava: 1. branilec Drew Doughty je hotel preveč denarja za Lombardijev okus, po izpuščenih pripravah sta se strani dogovorili tik pred odhodom v Evropo in začetkom nove sezone.
Trenerska menjava: Sutter namesto Murrayja
Na evropski premieri v Stockholmu se je začelo z zmago nad NY Rangersi (3:2 v podaljšku), sledil je niz 5-1-1, nato pa se je ustavilo v napadu in zmag je bilo vse manj. LA je iz tedna v teden drsel in namesto vrha se je Kingsom napovedal dolg in ogorčen boj za sam vstop v končnico. 11. decembra so bili le 12. na Zahodu z izkupičkom 13-12-4 ter le s 70 danimi goli, a tudi z le 65 prejetimi. Lombardiju je tekla voda v grlo in naredil je najtežjo potezo v vsem obdobju, odkar je vodja Kraljev: odpustil je trenerja Terryja Murrayja.
Nadomestilo je poiskal v Darrylu Sutterju, prijatelju iz skupnega obdobja v San Joseju. Odločitev za starega, izkušenega trenerskega mačka, ki je svoj največji uspeh dosegel še v obdobju starega NHL-a pred "lock-outuom" in katerega pristop je tako podoben Murrayjevemu, da je marsikoga napeljal na misel, da je s Kralji in Lombardijem konec. A "veseli rančar" je v naslednjih mesecih pokazal, da še ni za staro šaro.
53-letni Darryl Sutter izhaja iz prave kmečke družine iz prerij kanadske Alberte. Darryl je eden izmed sedmih bratov, od katerih jih je kar šest igralo v Ligi NHL. Kot levokrilni napadalec je vso NHL-kariero (1979-1987) odigral za Chicago, kjer je pet let pozneje tudi postal trener. Zatem je treniral tudi San Jose in "domači" Calgary, s katerim je leta 2004 igral v finalu Stanleyjevega pokala in izgubil na 7. tekmi s Tampa Bayem. Do konca leta 2010 je bil tudi generalni menedžer Flamsov.
Po začasni "hokejski upokojitvi" se je povsem osredotočil na svoj ranč, kjer goji teličke za zakol in nadaljnjo vzrejo. Večmilijonski posel (baje naj bi zaslužil več kot trener) je tudi vzrok, da je decembra LA kar 10 dni čakal na uradno predstavitev. Trdoživi, a veseli rančar je namreč moral poiskati ustreznega namestnika na farmi.
Quick in obramba držala LA nad vodo
A takojšnjega uspeha še ni bilo, po božiču je pretres možganov staknil Gagne, ki se še vedno ni vrnil. Na papirju atomski napad je bil povsem brezkrven in 10. februarja je bil že nekaj tednov najslabši v vsej ligi (2,21 gola/tekmo). Vratar Jonathan Quick je bil brez konkurence MVP-moštva in vse Zahodne konference ter je Kraljem omogočil, da so bili še vedno v igri za končnico. Odlično je delovala tudi obramba (2,08 prejetega gola/tekmo), kjer je Sutter na pravi tir spravil Doughtyja. A kaj ko golov ni in ni bilo ...
Sutter se je odločil, da pripelje nekaj sveže krvi: iz Manchestra v Ligi AHL sta v matični klub prišla Dwight King in Jordan Nolan. Novinca sta zadela že na prvi tekmi in hitro zaostrila konkurenco v napadu, kjer ni bilo več zagotovljenih mest. Na videz dokaj nepomembna igralska menjava, ki pa je začela niz dogodkov, po katerih so Kralji končno dosegli svoj potencial.
Lombardijev veliki poker: dobil Carterja, zbudil Browna
Bližal se je prestopni rok in Lombardi se je odločil tvegati: 2. branilca Jacka Johnsona je poslal v zadnji Columbus, od koder je prišel nezadovoljni ostrostrelec Jeff Carter, ki je znova združil moči s svojim "bratom" iz Philadelphie Richardsom. Igralec, ki je omogočil to tveganje s kemijo v obrambni vrsti - potrpežljivi ruski branilec Slava Vojnov, ki je končno dočakal polno minutažo.
Sledila je nova pokerska poteza DL-a: kapetana Dustina Browna je za en dan izpostavil trgu, a ga nato tudi hitro umaknil. Ne glede na to, ali je bil Lombardi resen ali je samo blefiral - brca v rit je prebudila kapetana in moštvo. Prihod Carterja je zaokrožil udarno šesterico napadalcev. Dva uravnotežena napada razbremenita Kopitarjev napad, ki začne uspevati: nekaj ur po preteku prestopnega roka je kapetan Brown zabil "hat-trik".
Izstopa tudi zgodba trojice iz 2. napada, ki se želi odkupiti za stare grehe in slabe predstave v preteklih mesecih: "Gospod Palačinka" Dustin Penner (februarja si je poškodoval hrbet, medtem ko je jedel ženine palačinke in to javno tudi priznal) je iz vloge grešnega kozla in skorajšnjega odpisanega člana v LA-ju postal veliki junak podaljška na 5. tekmi s Phoenixom. "Ubežnika iz Suhega otoka" Mike Richards in Jeff Carter dokazujeta, da sta bolj kot hollywoodskih zabav željna Stanleyjevega pokala. V Philadelphii so lani junija naredili križ čez njiju tudi zato, ker kot voditelja moštva nista privolila v enomesečno abstinenco od alkohola poimenovano "Dry Island".
Na samem koncu zapravili pacifiško krono
Kralji so nato v srditem boju na "divjem Zahodu" do konca rednega dela iztržili 13-5-3 in se tretjič zapored uvrstili v končnico, pri čemer so si mesto v "playoffu" zagotovili šele po 80. tekmi sezone. A potem so na zadnjih dveh tekmah s San Josejem zapravili priložnost, da bi prvič osvojili Pacifiško divizijo. Za "kazen" so postali zadnje, 8., postavljeno moštvo Zahoda, ki jih je v 1. krogu pričakal podprvak in najboljše moštvo rednega dela Lige NHL Vancouver.
A sledil je zdaj že dobro znani zmagoviti pohod: s 4:1 je padel Vancouver, z "metlo" najprijetnejše presenečenje sezone St. Louis in še enkrat s 4:1 še divizijski tekmec Phoenix. Zdaj je Los Angeles po letu 1993 šele drugič v finalu Stanleyjevega pokala.
Najboljši v prvih 3. krogih, a na koncu šteje le pokal
Neusmiljen "forčeking" je zaščitni znak prvakov Zahoda, tukaj so štirje uravnoteženi napadi, ki prav vsi lahko igrajo do zadnjih sekund vsake tekme, sijajna obrambna vrsta s tremi pari ofenzivnega in defenzivnega branilca, v vratih pa je najboljši igralec celotne končnice.
Pred dvema letoma je bilo to Doughtyjevo moštvo, lani Kopitarjevo, letos Quickovo, a v končnici na najvišjem nivoju igrajo vsi trije omenjeni stebri moštva, ki mu poveljuje razpoloženi kapetan Brown. Kakor si je Lombardi že vseskozi želel: najboljši igrajo najboljše, ko gre najbolj zares. In zdaj bo šlo zares - častitljivi Stanleyjev pokal je na dosegu roke in oddaljen "le še" 4 zmage. Ga bo 1. center LA-ja Kopitar prinesel na ogled tudi v Slovenijo? Odgovor bomo dobili v vročih hokejskih junijskih nočeh.
Kopitar z največ piski (ozvočeni hokejisti v seriji Phoenix - Los Angeles)
To moštvo je veliko boljše kot tisto, ki smo ga imeli leta '93. Mislim, da so njihove možnosti za zmago v finalu boljše kot so bile naše, saj smo mi takrat zagotovo izgubili proti boljšemu moštvu (Montrealu):
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje