63-letni strokovnjak je bil v preteklih letih trn v peti Ljubljančanov. Vse skupaj se je začelo marca 2008, ko so rdeči biki za zeleno mizo dobili finale Lige Ebel, kjer so bili po zaostanku z 1:3 v zmagah že v popolnoma izgubljenem položaju. Pri administrativni napaki strokovne ekipe pri zmajih Page sicer ni imel ničesar.

19. novembra lani je Andrej Hebar grobo naletel na Kevina Puschnika na srečanju v Salzburgu. Page je za ljubljanskega napadalca zahteval celoletno kazen in vodstvo lige ga je uslišalo. V končnici sta se ekipi srečali znova in sledil je vroč spopad v Tivoliju, ko so navijači na klop rdečih bikov zmetali vse mogoče stvari. Page je po tekmi besnel pred garderobo in na četrto tekmo končnice sploh ni prišel. Zeleno-beli so zmagali za zeleno mizo, a nato serijo vseeno izgubili z 1:4 v zmagah.

V letošnji sezoni je Page v nedeljo prvič prišel v Tivoli, pred tremi tedni je ob zmagi zmajev s 3:2 po podaljšku ekipo vodil njegov pomočnik Reijo Ruotsalainen. Tvorec treh lovorik Salzburga v zadnjih štirih sezonah je stal ob strani svoji ženi, ki se bori z rakom. Zdaj na vse skupaj gleda drugače, v Celovcu (v sejemski dvorani je bil podobno "priljubljen" kot v Tivoliju) je imel pred tekmo v torek celo kratek govor, dobil je velik aplavz, vse zamere so hitro pozabljene, ko gre za pomembnejše stvari, kot je ena tekma rednega dela. Življenje se mu je popolnoma spremenilo in v nedeljo si je vzel veliko časa za pogovor.

Znova ste se vrnili v Tivoli, kjer ste v preteklih sezonah poskrbeli za veliko prelitega črnila. Tekme z Olimpijo so bile vedno napete, tudi tokrat je bilo tako.
Tekma je bila zelo nenavadna, v obrambi smo naredili nekaj začetniških napak. Končni izid je zares visok, videli smo kar enajst golov. Vse skupaj me je spominjalo na tekmo ameriškega nogometa, ko se pomerita dve ekipi brez obramb. Verjemite, da trenerji ne uživamo preveč v takih srečanjih, saj se igralci ne držijo naših navodil. Obračuni z Olimpijo so vedno zelo naporni. Pet let se že merimo z Ljubljančani in vedno so odločale malenkosti. V tej ligi ni slabih ekip, pripravljen moraš niti na vsako tekmo posebej.

V zadnjih letih je bilo precej napetosti med obema kluboma. Lahko rečemo, da se je ustvarilo že pravo rivalstvo?
Moram povedati čisto po pravici, da sem se v 40 letih trenerske kariere včasih odzval preveč čustveno po koncu tekme. V zadnjem mesecu, ko nisem bil na trenerski klopi, sem razmišljal tudi o tem. Naredil sem nekaj neumnih stvari, novinarjem sem po tekmah z vročo glavo natresel nekaj krepkih. Treba je biti modrejši, tudi v zrelih letih se lahko še kaj naučimo. Treba se je znati nadzirati. Tekme so pač tekme, vsi si želimo zmagati. Vsi smo agresivni, saj je hokej tudi taka igra. Če ne bom želel težav, se bom moral poboljšati. Zdaj sem v položaju, ko dam vse od sebe za uspeh ekipe, potem pa grem domov in sem popolnoma na voljo bolni ženi. Oboje skušam opravljati 100-odstotno. V zadnjem mesecu sem precej razmišljal o trenutnem položaju, ki je zelo resen. Skušal sem si narediti široko sliko in prišel do novih spoznanj.

Kako ocenjujete letošnje nastope Olimpije?
Olimpija ima zelo močno ekipo, bili so že prvi in drugi na lestvici. Toda med sezono to ne pomeni ničesar. Treba je zmagati zadnjo tekmo v sezoni. Na tej tekmi so igrali le s tremi napadi, toda veliko so drsali, pokrivali so celotno igrišče. Imajo tudi odličnega trenerja. Dobri trenerji prinašajo dobre igralce in naša liga je boljša prav zaradi boljših trenerjev.

Po vaši vrnitvi je ekipa začela igrati precej bolje. Nanizali ste pet zmag zapored in se prebili na drugo mesto Lige Ebel. Ste vnesli novo energijo v ekipo?
Zadnji izidi niso posledica moje vrnitve. Avgusta smo bili v sijajni formi, ko smo se na pripravljalnih turnirjih merili z močnimi evropskimi ekipami. Sledil je globok padec, zdaj pa igralci že vidijo 16. december, ko se v Salzburgu in na Dunaju igra Evropski pokal. Zelo si želimo osvojiti to prestižno lovoriko, v klubu se veliko govori o teh tekmah.

V letošnji sezoni imate precej spremenjeno zasedbo. Posebej sta za vas najbrž boleča odhoda dolgoletnih nosilcev igre Thomasa Kocha in Marca Pewala.
Pewal je želel oditi zaradi družine, res mi je žal, da ga ni več v naši ekipi. Želeli smo obdržati tudi Thomasa Kocha, toda KAC mu je ponudil večletno pogodbo. On je z naskokom najbolje plačan igralec Lige Ebel. Brez obeh je težko, imela sta izjemni osebnosti tudi zunaj ledenih ploskev. Okrepili smo se z Robbiejem Earlom, ki je zelo dober. Tudi Jeremy Williams je dober, a še ni pokazal vsega. Ramzi Abid je lani potreboval šest mesecev, preden se je privadil in začel igrati, tako kot od njega pričakujemo. Igralcem je treba dati dovolj časa.

V Salzburgu ste izjemno uspešni. Vsi si želijo premagati prav vas. Kdo bo v letošnji sezoni glavni tekmec?
Ko osvojiš prvenstvo dvakrat zapored, te hočejo vsi premagati še toliko bolj. Veliko ekip se je zelo okrepilo. Medveščak je veliko boljši. KAC je spremenil svojo ekipo, tako da so še boljši kot lani. Beljak in Gradec sta trenutno na dnu, toda imata izjemni ekipi. Dunaj bi bil lahko favorit za zmago, saj je njihov vratar Reinhard Divis edini igralec, ki je naslov prvaka osvojil petkrat zapored. Štirikrat je bil najboljši v Avstriji in enkrat na Švedskem. To je res neverjeten dosežek.

Trenerske izkušnje imate tudi iz Lige NHL. Zelo uspešni ste bili v Nemčiji in zdaj v Avstriji. Imate še kakšen neizpolnjen cilj?
Ko sem bil majhen, sem gledal ekipo Toronta in sanjal, da bom nekoč zaigral v NHL-u. V sezoni 1971/72 sem se pri Maple Leafsih tudi preizkusil. Moje sanje v vlogi trenerja so, da bi osvojil Stanleyjev pokal. Upam, da bodo v Evropi nekoč ustanovili ligo, kjer bodo moštva lahko igrala proti ekipam Lige NHL in jih tudi premagovala. To so moje sanje. Trenutno sem v Avstriji. V Nemčiji in v Švici sem delal enako. Pomagal sem igralcem, jih popeljal v Ligo NHL, kjer so nato osvojili Stanleyjev pokal.