"Risi" so v vlogi favorita odigrali prvi dve tekmi turnirja s preveliko željo, kar bi se jim lahko maščevalo. A po drugi strani je tudi razumljivo, saj nosijo še večje breme, kot si predstavljajo. Morebitni uspeh pred 50 tisoč ljudmi, ki si bodo ogledali tekme Slovenije, bo mogoče res dal hokeju na ledu prepotrebni zagon za organsko rast, a neuspeh na največjem odru bi lahko imel povsem nasprotne posledice, kot so si zamislili odgovorni pri Hokejski zvezi Slovenije.

SP za popularizacijo hokeja
HZS se je pogumno spustil v organizacijo prenovljenega SP-ja Divizije I - skupine A v največji slovenski športni dvorani kljub njeni neprilagojenosti za ledeno igrišče, zaradi preprostega vzroka - popularizacije hokeja. V Sloveniji hokej na ledu registrirano igra slabih tisoč ljudi, od tega je 155 članov, 700 pa je mlajših hokejistov. Dvomilijonski populaciji je na voljo 7 pokritih ledenih ploskev. "To so številke, ki jih želimo v naslednjih letih močno povečati," je vizija predsednika HZS-ja Matjaža Rakovca in njegovih sodelavcev.

Ko se je prejšnjo sredo Hannu Järvenpää dokončno poslovil od Olimpije, ki jo je popeljal do ene najboljših sezon v njeni zgodovini, je ob nagovoru vodstvu kluba in igralcem dejal: "Edino, kar bi si želel, je, da bi imeli več mladih igralcev. Ko sem prišel iz Finske, nisem točno vedel, kaj me čaka, a zdaj vem, da lahko hokej v Sloveniji resnično uspeva!"
"Železarska" uganka: Kako naprej?
A medtem se slovenska paradna kluba borita za preživetje. Acroni Jesenice so se med sezono skorajda sesule same vase, dolg že dolgo presega milijon evrov in pol, po odstopu predsednika Slavka Kanalca, ki pa kluba ni zapustil, se na Ledarski 4 niti ne ve, kdo pije in kdo plača oz. kdo predstavlja in vodi "železarje". Jeseniški navijači pošiljajo upravo v zapor, "ulica" producira govorice z neverjetno domišljijo. Bolj stvarno je nezadovoljstvo pri HD-ju Mladi Jesenice, ki je drugič zapored zaradi težav matičnega kluba ostal brez zaslužene končnice.

Gledalci, uspehi, odmev ... Pa nič
Olimpija, ki je bila kljub izredni sezoni v Ligi Ebel vseskozi med vodilno šesterico in na koncu izgubila s poznejšim prvakom Linzom, v DP-ju pa po petih letih ponovno postala slovenski prvak, ostaja brez generalnega sponzorja. Povprečno 3.000 gledalcev na tekmi, dobra medijska pokritost lige (paradni konj daleč najuspešnejše kabelske televizije v Sloveniji), uspehi ... Vse to še ni prepričalo niti enega podjetja, da bi resno razmišljalo o nameri, da za 300 tisoč evrov letno postane generalni pokrovitelj "zeleno-belih". Pomembno - tudi glavni glavobol Olimpije je visok dolg - več kot milijon evrov.

Na konec prvenstva v Stožicah bo prišlo vodstvo Lige Ebel, ki bo priložnost izkoristilo za sestankovanje. Na eni strani bodo tehtali usodo Jesenic, ali so sposobne zagotoviti za četrt milijona evrov bančnih garancij, s katerimi bi potrdili resno sodelovanje v ligi. Na drugi strani je pred ligo 11 klubov iz 5 držav dokončna odločitev, ali vpeljati močno mladinsko ligo. Z njo bi se lahko Ebel postavil ob bok najmočnejšim evropskim ligam, predvsem pa bi mladi talenti dobili konkurenčnejše okolje, v katerem bi se lahko razvijali, ne pa, da se izstopajoči mladostniki selijo na Švedsko, Češko ...

Nov začetek domače lige
Za razvoj slovenskega hokeja pa je še bolj bistvena usoda državnega prvenstva oz. Slohokej lige, ki jo je HZS znova vzel pod svoje okrilje. Podrobnejši načrti za slovensko prvenstvo še niso znani, saj bodo skovani po SP-ju, pri čemer bo imel največjo besedo generalni sekretar HZS-ja Dejan Kontrec.

Uspešen zaključek turnirja v Ljubljani bi tako dal vsaj pozitivno vzdušje, v katerem se bodo sprejemale pomembne odločitve za slovenski hokej. A pravi pokazatelj tega bo, koliko bo dvoran in igralcev čez 10 in 20 let. Ob prvega preboja v elitno divizijo svetovnega hokeja so se številke malce povečale le pri številu hokejistov ...

Hokejska primerjava držav udeleženk SP-ja v Ljubljani

Vir: IIHF