Zaradi dolgoletnega igranja na Češkem je bil 26-letni Jeseničan kar nekaj časa zapostavljen in le redko med kandidati za slovensko reprezentanco. Po prihodu selektorja Matjaža Kopitarja se je to spremenilo in Rok Pajić si je izboril svoje mesto med risi.

Tokrat se je "Čeh" kot zadnji pridružil pripravam, in sicer šele v torek zvečer, saj je na prav dramatičen način izgubil finale prve (po moči druge) češke lige. A že v nedeljo bo sin Murajice Pajića eden vročih adutov Slovencev za vrnitev v elitno skupino svetovnega hokeja.
Pred svetovnim prvenstvom divizije I, skupine A, ki ga bo gostila ljubljanska dvorana Stožice, smo se pogovarjali, kako bo skušal na reprezentančnem turnirju čim prej pozabiti na klubski neuspeh Slovana Ustečti Lvi.

Klubsko sezono ste v ponedeljek sklenili s porazom v podaljšku 7. tekme finala prve češke lige, ko ste s Slovanom izgubili proti Piratom iz Chomutova. Zdaj ste že v povsem drugi - reprezentančni zgodbi. Ste že preklopili?
Po tem porazu pride reprezentanca zelo prav, da mi ni treba razmišljati o tem porazu, hkrati pa lahko pridem na svetovnem prvenstvu do vsaj enega uspeha, če lahko že rečem, da je bila klubska neuspešna. Zagotovo pa so pričakovanja od tega SP-ja zelo visoka.

Igrali boste v Stožicah, ki bo s svojim začasnim ledom velika neznanka tudi za vas kot gostitelje. Poznate dvorano?
V Stožicah sem bil enkrat. Pred lanskim SP-jem smo si z reprezentanco ogledali košarko, mislim, da tekmo Olimpija - Partizan. Dvorana je res videti zelo dobro, deluje na nivoju. Kako se bo pa tam hokej igral, bomo pa videli, bo pa led za vse enak.

Vseeno ste ob prednost domačega ledu, saj boste na njem imeli ravno toliko treningov kot druge reprezentance na prvenstvu. Kako gledate na to?
Škoda, ker ne bomo nič kaj prej trenirali na tem neznanem ledu, saj bi tako lahko prišli do ene majhne prednosti. Samo tako je in mi se moramo prilagoditi na to, pri čemer nam lahko veliko pomagajo slovenski navijači.

Na priprave ste prišli zadnji. Kako ste se znašli na treningu?
Zagotovo nisem vsega pozabil od lani. S selektorjem sva se med treningom tudi večkrat pogovorila. Do začetka prvenstva bom hitro nadoknadil zamujeno, saj je sistem isti kot lani za Bratislavo.

Kot je predvideno boste igrali v 3. napadu z Andrejem Hebarjem in kapetanom Tomažem Razingarjem. Kako ste se ujeli?
Smo se že pogovorili o igri, z njima sem že igral in tukaj ne bo problema, saj sta "fejst" fanta tudi zunaj ledu.

Če bi to nesrečno 7. tekmo finala dobili, bi zdaj igrali razigravanje za uvrstitev v češko ekstraligo, kar je tudi veliki cilj vašega kluba in ne bi mogli igrati za rise. Bi raje vseeno igrali "baraž" kot da ste tukaj na SP-ju?
Izrazil sem veliko željo, da igram za reprezentanco, a tudi po uvrstitvi med češko elito. Sam sem sedmo tekmo igral na polno z vso željo, da dobimo finale in se uvrstimo v "baraž". Vedel pa sem, da v primeru poraza pridem v Ljubljano. Zgodilo se je, kar se je, in zdaj sem tu.

Kakšna je bila vaša klubska sezona. Imeli ste kar nekaj težav z zdravjem, kako je to vplivalo na igralni čas v Slovanu?
Imel sem kar nekaj poškodb, zaradi poškodbe gležnja sem izgubil dva meseca. Zdaj zadnja dva meseca in pol sem pa veliko igral. Do finala je šlo v četrtfinalu in polfinalu super, sem tudi odločil dve tekmi, na koncu sem bil pa kar malo razočaran nad sabo zaradi realizacije. V finalu sem imel res veliko priložnosti, a ni šlo. Upam, da to do nedelje popravim. Zdaj sem igral centra v 4. napadu, samo istega trenerja imam že tri leta in on vseskozi igra s štirimi napadi, tudi v končnici. Ob tem sem igral vse power-playe, podaljške, tako da sem bil kar zadovoljen z minutažo.

Ali Usti nad Labem ostaja vaše klubsko domovanje tudi v prihodnje?
Pogodbo imam še za eno sezono, saj sem ob prihodu podpisal štiriletni dogovor. Ne vem, kako se bo razpletlo v Ustiju. Cilj kluba je bil vseskozi uvrstitev v češko ekstraligo, a nam je vsakokrat spodletelo. Po zadnjih informacijah tudi v klubu po tem zadnjem razočaranju ne vedo čisto točno, kako naprej.

Letošnji sistem SP-ja divizije I je drugačen kot prejšnja leta. Prostora za napako je več, saj se med elito prebijeta dve moštvi, a so tu v skupini 6 tudi kakovostnejše reprezentance.
Igralci sploh ne smemo misliti, da si lahko privoščimo eno napako, pa bomo še vedno lahko napredovali. Takšen pristop je izredno nevaren in se hitro maščuje. Moramo iti od tekme do tekme in vsako zmagati. Od teh ekip, s katerimi se bomo pomerili, sem igral samo proti Avstriji, saj to skupino B (kako se sploh prav reče zdaj tej skupini?) prvič igram v svoji karieri. Na papirju je zagotovo Avstrija najmočnejši tekmec.

Razlika od Bratislave bo predvsem ta, da ste risi bili tam podrejeni in ste lovili presenečenje, tukaj pa ste prvi favoriti turnirja.
Lani je bil na prvenstvu elitne divizije povsem drugi cilj kot je letos. Če smo lani razmišljali, da moramo zmagati kakšno tekmo, da obstanemo, moramo letos zmagati vse, da napredujemo. Cilj je jasen: od zmage do zmage.