Prekaljeni branilec Kranjc, ki zna še kako zablesteti tudi v napadu in je ključni del slovenske igre z igralcem več, ter prvi center reprezentance Tičar, ki s svojo ustvarjalnostjo poganja udarni napad JTS, sta se zaradi dolge in uspešne klubske sezone v Kölnu pridružila pripravam reprezentance šele tik pred koncem. Selektor Matjaž Kopitar sicer ni bil najbolj zadovoljen, da ni mogel dveh udarnih adutov preizkusiti niti na eni pripravljalni tekmi, a po drugi strani dobro ve, kaj mu lahko nudita Jeseničana.

ALEŠ KRANJC

Zaradi igranja v finalu nemške Lige DEL ste prišli na reprezentančne priprave kot predzadnji. Se lahko to kljub vašim izkušnjam pozna na SP-ju?
Ne verjamem. To se mi zdi celo čisto super. Prideš na zaključek priprav z veliko pravimi tekmami za sabo, malo potreniraš in že igraš tekme naprej na svetovnem prvenstvu. Če bi lahko izbiral, bi to vedno izbral (smeh).

Po izjemnem uspehu v Vojensu si marsikateri navijač "risov" v sedmem igranju med elito v novem sistemu želi novega mejnika.
Vedno obstajajo želje, nikoli nisi zadovoljen, vedno hočeš več in še višje. Šele na Švedskem bomo videli, kako in kaj, s kakšnimi postavami bodo prišli drugi. Vedeti je treba, da se bo vse zelo hitro odvijalo. Pomembno je, da smo zdravi, veliko nas ni čisto celih, predvsem mi izkušenejši. Možnosti vsekakor so. Če bi imeli nekaj športne sreče ... Poglejte, kako so se odvile olimpijske kvalifikacije.

Za vami je dolga in uspešna sezona, kjer ste s Kölnom prišli vse do finala z Berlinom, ki pa je ubranil naslov nemškega prvaka.
Končnica je neverjetno hitro minila, kot da bi vse tekme odigrali v enem tednu. Pred finalom ni bilo tako izrazitih favoritov, skupaj z Berlinom, Mainheimom in Hamburgom smo se potegovali za naslov. Škoda, da nismo zmagali, zapravili smo svoje priložnosti, ni se vse izšlo na finalnih tekmah, ob tem pa tudi nismo imeli športne sreče. Ko smo izgubili prvo tekmo, se je vse nagnilo na stran Berlina.

Slovenci ste letos pustili izreden vtis v nemškem hokeju. Kako so sprejeli dejstvo, da se je Slovenija uvrstila na olimpijske igre, Nemčija pa ne?
Zelo so nam privoščili in res cenijo naš dosežek. Slovenci smo letos pustili super vtis v DEL-u. Trener Uwe Krupp je bil zadovoljen z nama, tudi za Mitja Robarja in Roberta Saboliča sem prepričan, da je isto, saj sta dobro igrala. Super je za prihodnost, gotovo pa je lahko še boljše.

ROK TIČAR

Skupaj s klubskim tovarišem Kranjcem ste prišli kot zadnji v Maribor. Kako je bilo prvič drsati z reprezentančnimi soigralci?
Zelo lepo, čeprav so bile noge malce težke, ker po koncu finala DEL-a nekaj dni nisem drsal. Zdaj se moram hitro pripraviti na nov turnir in predvsem vse misli usmeriti na prvo tekmo SP-ja v soboto.

Začnete z Norveško, in to že četrt čez poldne. Bo zgodnja tekma težava in kako se spoprijeti s tem?
Opoldanska tekma bo za vse nas nekaj novega. Predtem so bo treba dobro naspati, zjutraj dobro najesti in se v glavi pripraviti na to, da gre zares. Že tukaj potekajo treningi po tem urniku, da bomo v soboto in nedeljo opoldne pravi, je pa nenavadno, saj si navajen drugačnega ritma: dopoldanskega razdrsavanja, dobrega kosila in predvsem popoldanskega počitka.

Vsi vemo, da dober štart veliko pomeni za nadaljevanje turnirja. Čaka vas Norveška, ki se je nazadnje dvakrat zapored uvrstila v četrtfinale SP-jev elitne divizije.
Težko bo, ampak vsi si zelo želimo dobrega rezultata. Želimo si dobro štartati že v soboto proti Norvežanom. Verjamem, da nam bo to uspelo. In ko nam bo, bo tudi v nadaljevanju prvenstva lažje.

Zaradi vašega poznega prihoda in zdaj poškodbe Roberta Saboliča vaš prvi napad z Žigom Jegličem ne bo opravil niti enega treninga pred odhodom v Stockholm. Bo to težava?
Mislim, da ne tako velika. Seveda je lepo opraviti kakšen trening. Predvsem si želim, da bo Robert do soboto zacelil to poškodbo in bo nared za igro. Četudi zdaj že dve leti ne igramo več skupaj, smo na vseh turnirjih pokazali, kako dobro znamo igrati skupaj.

Po uspehu v Vojensu Slovenija ne bo več "outsider" na prvenstvu, torej ne bi smelo biti več podcenjevanja.
Lahko bi rekli končno. Zdaj vsi vedo, česa smo sposobni, tako da nas nihče več ne bo hotel jemati z levo roko, tudi največje velesile. To je za nas čast, a hkrati tudi velik izziv, da dokažemo, da sodimo med hokejsko elito sveta.

Še pogled na klubsko sezono, kjer ste igrali vidno vlogo tudi v velikem finalu med vašim Kölnom in Berlinom.
Res škoda, da nam ni uspelo zmagati. Na začetku sezone so vodilni vse zastavili tako, da bi postali prvaki. V klub so pripeljali igralce, ki naj bi bili sposobni ob okrogli obletnici poseči na sam vrh. Moram reči, da je Berlin na koncu dokazal, zakaj je bil v zadnjih osmih letih že sedemkrat v finalu in zakaj je tretjič zapored osvojil naslov.