V ponedeljek jim je v železarskem mestu le uspelo izpeljati občni zbor, na katerega je bilo treba počakati kar dve leti. To pa še zdaleč ne pomeni, da je vse na mestu, kjer bi moralo biti.

Prva etapa v tem tednu je za jeseniškim hokejem. Na videz zelo uspešna, ampak v žerjavici še vedno tli in hokejsko se Jesenice tudi v ponedeljek niso spravile. Druga etapa, zdaj vsekakor bolj pomembna, pa sledi jutri, ko bodo udeleženci avstrijskega prvenstva odločali o poti tekmovanja v naslednji sezoni. Prav Jeseničani so bili tisti, ki so moštvom zunaj avstrijskih meja utrli pot na avstrijske ledene ploskve, kjer so vsi prišleki iskali svoje možnosti preživetja in tudi uveljavitve.

Novi predlog dobil le tri glasove
To zdaj ne šteje prav nič. Pred nekaj tedni smo že omenili, da zdajšnje težave na Jesenicah niso zrasle le v nekaj zadnjih mesecih. Zamer je na pretek, vsekakor že preveč, in dr. Slavko Ažman je v ponedeljek pred začetkom občnega zbora prisotne celo poprosil za dostojno obnašanje in sodelovanje pri delu najvišjega organa kluba. Tokrat je bilo vse drugače, tudi bolje pripravljeno. Tudi po pripovedovanjih sporne točke, kot je sprejetje finančnega poročila, niso vnašale odvečnega nemira. Da nadzorni odbor ni imel vpogleda v delovanje kluba, ni zdrznilo nikogar, ker so to očitno na hokejskih Jesenicah že stara dejstva. Vse skupaj se je nekaj bolj razvnelo ob imenovanju novega nadzornega sveta, ki bo predsednika med peterico očitno šele dobil. Novi predlog je dobil le tri glasove, pri imenovanju ni bil pomemben niti konflikt interesov pri enem od novih članov, ki pa je, sodeč po odzivih prisotnih, med najmanj priljubljenimi v ožjem vodstvu kluba.

Kanalec odhaja na Koroško praznih rok
Slavko Kanalec vztraja pri ljudeh, ki jim najbolj zaupa. Nekoliko je osvežil podobo upravnega odbora in, sodeč po odzivih, ki so znova sledili po koncu druženja, je bilo to premalo. Kanalcu pa si članstvo ni dovolilo pokazati na vrata, ker se dobro zaveda, kaj bi sledilo. Zdaj je pomembneje, ali bo jeseniški predsednik v sredo v Celovcu lahko ves čas sedel za mizo povabljenih. Kot pravi sam, na Koroško odhaja praznih rok, celo z razmišljanjem, naj se jutri razbistri, kaj avstrijsko prvenstvo sploh je. Vsekakor odločno, ni pa nujno da pravilno, da bi se kar koli lomilo na jeseniškem hrbtu.

Dejstvo je, da če bodo psi še tako lajali, karavana bo šla naprej, z Jesenicami ali brez njih. Zelo dobro bi bilo, če bi Jeseničani razkrili vse maske, pogledali v svoje ogledalo in odkrito povedali, ali so v tem trenutku sploh sposobni biti poleg. In če so, potem naj bo končno teh razprtij, ki le škodijo, konec. Če niso, pa tako ali tako očitno ni več nihče pameten, kako naprej.