Logično, saj je športni svet miroval. Kar pa ne velja za (vse) športne novinarje.

"Osebno sem v tem obdobju delal precej več kot prej. Mislim, da smo bili novinarji v tem času ustvarjalnejši, pripravili smo veliko zgodb. Sprva so bili nekateri skeptični, a potem toliko bolj presenečeni, ko nam je, denimo, na Radiu Koper uspelo vsak teden pripraviti dovolj ali celo preveč materiala za triurno oddajo Nedelja na športnih igriščih," pravi novinar Vala 202 in RTV Koper Sandi Škvarč.

"Nastalo je veliko poglobljenih zgodb, bilo je tudi veliko preiskovalnega novinarstva. Ukvarjali smo se z vplivom ukrepov na šport, to je nekakšna rdeča nit," se strinja njegov vodja na Valu 202, urednik športnega programa Boštjan Reberšak.

Po eni strani nekaj privarčevali, po drugi nekaj izgubili
Pretiranih finančnih posledic koronakriza radijskemu športnemu uredništvu ni povzročila: "Da bi bil zaradi tega kakšen velik minus ali plus, tega ni, velikih šokov ne bo. Seveda so se v primerjavi z običajnim časom znižali stroški dela, tako da smo po eni strani nekaj privarčevali, na drugi strani pa smo tudi nekaj izgubili."

Čas koronavirusa je ponudil tudi priložnost za premislek, kako naprej. "Predvsem smo razmišljali, kaj novega bi lahko uvedli v naše delo in kako ga reorganizirati tudi po epidemiji, saj delo do konca leta še ne bo normalno. Kar nekaj dela je bilo zaradi preložitve velikih tekmovanj. Morali smo, denimo, odpovedati rezervacije hotelov, poiskati druge rešitve, kam usmeriti sodelavce in tako dalje. Ta teden smo imeli novinarje na vseh tekmah nogometne prve lige, tako bo tudi naprej. Če bi se pripravljali na olimpijske igre v Tokiu, tega gotovo ne bi bilo," je opisal Reberšak.

"Slovenski šport se je dobro odzval na krizo"
Tako kot pregovor pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra, tudi sam v koronavirusu najde marsikaj pozitivnega: "Takšen reset je za slovenski šport po svoje zelo koristen. Kdaj bi lahko gledali dvoboj med Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem, kot smo ga na državnem prvenstvu na Krvavcu? Kdaj bi vsi najboljši slovenski atleti tekmovali doma? To je unikum. Mislim, da se je slovenski šport dobro odzval na krizo. Pokazal je, da je pripravljen organizirati tekme, in zaradi tega je tudi v tujini čutiti zanimanje za naš šport."

Na Valu 202 so v tem času ohranili vse oddaje z izjemo Športne sobote, vendar so tudi ob sobotah po 16. uri športni novinarji vodili program. Nekaj sodelavcev je bilo tudi prerazporejenih v informativni program in so pomagali pri pripravi in branju poročil. Organizacijsko velik zalogaj je bila priprava serije oddaj z naslovom Vrnitev v prihodnost, v katerih obujajo spomine na sto največjih slovenskih športnih zgodb. Do zdaj so jih pripravili 23, po enkrat tedensko jih boste lahko poslušali tudi v prihodnjih mesecih.

"Vidimo, koliko ljudem pomeni druženje in da so zraven"
Na TV Slovenija, kjer so športni novinarji prav tako priskočili na pomoč kolegom iz informativnega programa, bo poletje v znamenju konca te sezone in začetka nove sezone v Prvi ligi ter sklepnih bojev v Evropski ligi, na prehodu iz avgusta v september pa bodo vse oči uperjene v kolesarsko Dirko po Franciji.

"Iz časa koronavirusa si bom najbolj zapomnil spoznanje oziroma nekakšen smešen občutek, kako si kot športni novinar "nepomemben", če nimaš o čem poročati. V tistih prvih dneh, ko smo tik pred enim izmed vrhuncev leta čez noč ostali brez Kranjske Gore, Planice in finala svetovnega pokala v alpskem smučanju, je bil šport res nepomemben, v ospredju so bila mnogo usodnejša vprašanja. K sreči se zdaj športni dogodki vračajo in vidimo, kako so jih ljudje res pogrešali. Kakšno veselje so doživljali prejšnji konec tedna na kolesarskih dirkah v Komendi in na Ambrožu, koliko jim pomeni druženje in da so zraven," poudarja novinar in komentator Aleš Potočnik, ki je aprila s Tomažem Hudomaljem pripravil enoinpolurno oddajo 40 solz sreče, v kateri so se spomnili vseh štiridesetih slovenskih olimpijskih medalj od osamosvojitve dalje.

Prihaja nova športna televizija
Vrnitve najmočnejših in malo manj močnih tujih lig so se razveselili na športnih televizijah Šport TV in Sportklub, malce manj pa so zadovoljni nekateri gledalci, saj so trije slovenski operaterji pogodbo s Sportklubom prekinili. To pomeni, da njihovi naročniki programov te televizije, na katerih med drugim predvajajo tekme angleškega in španskega prvenstva ter slovenskega pokala, od začetka maja ne morejo več spremljati.

Že v prihodnjih dneh naj bi v Sloveniji zaživela tudi nova televizija TV Arena Sport, ki bo pomembno posegla v boj za pridobitev televizijskih pravic od prihodnjega leta dalje. Že zdaj pa je med drugim pridobila pravice za prenose Lige NBA, Ligo ABA, španski kraljevi pokal, svetovno prvenstvo v hokeju ter Ligo prvakov in Ligo prvakinj v rokometu.

Velika zmaga: Nihče ni ostal brez službe
Težave časopisov niso od včeraj, a kot je pred kratkim dejal kolumnist in avtor knjige Časopisna zgodovina novinarstva Bernard Nežmah v oddaji Studio ob sedemnajstih na Radiu Slovenija, smo "v položaju, v katerem pravo pot pomenijo samo dobri članki". In še: "Dobre stvari se vedno prodajo."

"Pandemija je bila idealna priložnost, da tudi tiskani mediji spremenijo svoje delovanje, filozofijo, razmišljanje, pristop ter odnos do bralcev in vsebine. Prepričan sem, da se je Dnevnik odzval maksimalno dobro, najbolje med vsemi tiskanimi mediji, kar jasno potrjujejo tudi raziskave branosti," trdi Dejan Kresnik, urednik športne redakcije Dnevnika.

"Tudi za nas je bilo to obdobje nekaj novega, neverjetnega, čudnega, nepojmljivega. Seveda smo morali delovni proces v celoti reorganizirati, saj na vsem svetu ni bilo v tednih in mesecih niti enega pomembnejšega športnega dogodka. Zato smo se – poleg tehničnega vidika – tudi vsebinsko reorganizirali: namesto klasičnih poročil s tekem in tekmovanj ter napovedi zanje smo se osredotočili na intervjuje, zgodbe, portrete, komentarje … Mogoče nas je pandemija koronavirusa celo novinarsko in vsebinsko malce streznila, saj smo veliko več pozornosti namenili vsebinam, ki v normalnih okoliščinah žal dobivajo premalo pozornosti vseh," dodaja.

"Odziv bralcev (tako v časopisu kot na spletni strani Dnevnika) na novo paradigmo je bil fantastičen – dobili so in smo dodano vrednost. Pri tem bomo vztrajali še naprej, kajti prepričani smo, da je to edini pravi način in pristop za tiskane medije. Pa še nekaj, kar je v teh težkih časih še ena velika zmaga: nihče ni ostal brez službe!"

"Oglasni trg se bo le počasi pobiral"
Primož Cirman, odgovorni urednik spletnega portala necenzurirano.si, je kljub temu glede vpliva koronakrize na prodajo časopisov precejšnji pesimist. Svoj pogled je predstavil v že omenjeni radijski oddaji: "Koronakriza bo vlekla učinke še v jesen, ekonomski položaj podjetij se bo poslabšal, vprašanje je, ali bodo vsa izšla iz te krize. Če bo drugi val, verjetno ne. Povečala se bo brezposelnost, kar seveda tudi vpliva na bralstvo. Ljudje varčujejo in ena od žrtev so tudi mediji. Čeprav je povpraševanje po informacijah oziroma novicah veliko, tega v teh razmerah ni mogoče zmonetizirati, ker se je oglasni trg prepolovil in se bo le počasi pobiral nazaj. Mislim, da brez nekih sistemskih ukrepov na ravni države ne bo šlo, sploh ob drugem valu ne. Za zdaj ni nobene namere, da bi to kdor koli pri nas načrtoval, medtem ko v nekaterih drugih državah, kjer se zavedajo pomena medijev, to seveda uvajajo. Rekli boste, novinarji spet kličejo državo na pomoč, vendar nikakor ne zahtevamo nič več kot druge panoge. To ni običajna kriza, ampak povzročena z zunanjim šokom, in temu primerno se je pač treba odzvati."

Fevžer: Če bi imel zaposlene ljudi, bi me zelo bolela glava
Najprepoznavnejši slovenski športni fotograf Aleš Fevžer je bil "brez dela" od 11. marca do 2. junija, v tem času ni fotografiral niti enega dogodka: "Finančno bo to zelo slabo leto. V kolikšni meri, nočem napovedovati, toda ne bo olimpijskih iger, tudi v košarki, rokometu in hokeju do jeseni tako rekoč ne bo nobenih tekmovanj. Ker sam med drugim delam za Olimpijski komite Slovenije, Cedevito Olimpijo in Košarkarsko zvezo Slovenije, mi pač ni vseeno, da mi poleti ostane samo fotografiranje nogometnih tekem v Prvi ligi. Kljub temu ni vse tako črno. Prijavil sem se na zavod za zaposlovanje, ker delujem v obliki športne agencije kot d. o. o., in ne kot s. p., in čeprav sem v podjetju ostal edini zaposleni, bom preživel tudi to krizo. Če pa bi imel zaposlene ljudi, bi me zelo bolela glava. K sreči imam samo nekaj zunanjih sodelavcev, ki jih plačam po projektih, z nekaterimi sodelujem že več kot desetletje. Vsi razumejo položaj in tako kot sam čakajo, da se svet vrne v normalni delovni ritem."

"Ljudje v klubih ne razumejo, zakaj potrebujejo dobro fotografijo"
Vseeno mu tudi v času epidemije ni bilo dolgčas: "Ker sem po naravi optimist, sem naredil tisto, za kar mi običajno zmanjka časa. V kleti sem pospravil staro šaro z olimpijskih iger in drugih tekmovanj, uredil in podpisal sem arhiv fotografij na svoji spletni strani, v katerem je več kot 350.000 fotografij, vsaj tiste starejše izpred 15, 20 let. Skenirati sem dal množico diapozitivov, največ s košarke (Olimpija) in nogometa (reprezentanca), pa tudi hokeja."

Kakšno prihodnost pa napoveduje svojemu poklicu? "Seveda bodo težave na trgu športne fotografije v Sloveniji od zdaj še večje, saj že do zdaj ljudje, ki vodijo marketing v klubih, niso razumeli, zakaj jo potrebujejo. Številni klubi ne bodo več imeli denarja niti za preživetje, razen izjem, kot so Maribor, Cedevita Olimpija in Celje Pivovarna Laško. Športna fotografija jim predstavlja neki strošek in ne razumejo, da jim dobra fotografija zadovolji pokrovitelje, medije in navijače. Res je, da smo zelo majhen trg, a znanje in izkušnje v tujini precej bolj cenijo kot pri nas, kjer je športni fotograf vsak, ki si kupi digitalni fotoaparat in fotografira za konjiček."