USADA je v sredo objavila tisoč strani dolgo poročilo, ki navaja različne metode, ki so jih člani US Postala uporabljali pri prikrivanju uporabe nedovoljenih poživil. Dokument temelji na zapriseženem pričanju 11 skesanih kolesarjev, ki so del kariere kolesarili ob boku uradno najboljšega kolesarja zadnjih 20 let.

Padel je že leta 1999
Sedemkratni zmagovalec Dirke po Franciji v svoj zagovor pravi, da je opravil več kot 500 testov, vsi pa so bili negativni. Pri USADI v omenjenem poročilu pišejo, da vsi negativni testi še ne pomenijo, da kolesar ni goljufal, število opravljenih testov pa je bilo precej nižje. Armstrong naj bi na dopinškem testu padel že leta 1999, ko so v njegovi krvi našli sledi kortikosteroidov, a ni bil kaznovan, saj je njegova zdravstvena služba trdila, da so te snovi v njegovo telo prišle z blažilno kremo, ki naj bi jo uporabil zaradi vnetja.

Obiske dopinških komisij so preprosto ignorirali
Ena izmed glavnih metod ameriške ekipe je bilo izogibanje dopinškim testom. Kolesarji morajo pristojnim službam ves čas sporočati, kje se nahajajo, tako da so dosegljivi za nenapovedano testiranje. Kolesar, ki tega ne stori, prejme opozorilo, tri opozorila v obdobju 18 mesecev pa so enakovredna pozitivnemu testu na dopinškem testu. Člani US Postala so uporabljali preproste metode. Ko so preiskovalci potrkali na njihova vrata, so se pretvarjali, da niso doma. Ker pa so bili kolesarji še vedno v tem mestu, opozorila niso prejeli.

Vedno prijavljen v odročnih hotelih
Armstrongova ekipa je v pripravah na vse Dirke po Franciji že mesece prej pripravila natančen spored priprav in lokacij, kjer naj bi trenirala. A vedno jih je (uradno) spremenila zadnji dovoljeni trenutek in tako nove lokacije zelo pozno posredovala ustreznim službam. Armstrong je pogosto bivanje med pripravami prijavil v odročnem hotelu v Španiji, saj je bil prepričan, da tam ne bo nikoli testiran.

Uporabljal EPO, ko zanj še ni obstajal test
Člani ekipe US Postal so se ves čas med seboj obveščali, kje so preiskovalci. Kadar pa se jim ni bilo mogoče izogniti, so se zatekli k metodi, s katero so zakrili uporabo nedovoljenih poživil. Med svetovnim prvenstvom leta 1998 naj bi tako Armstrong tik pred testiranjem prejel določeno količino solne raztopine, ki naj bi zakrila doping. Člani njegove ekipe so pod prisego pričali, da je Armstrong leta 1999, ko je dobil prvo francosko pentljo, množično zlorabljal hormon EPO. Takrat še ni obstajal test, ki bi zaznal uporabo tega sredstva, ki vpliva na sestavo krvi.

Uporabljali transfuzijo lastne krvi
Ko so protidopinške službe razvile metode, s katerimi so lahko zaznali zlorabo EPA, je Armstrongova ekipa presedlala na nov način goljufije - transfuzijo lastne krvi, ki jo razni testi prav tako ne morejo zaznati, zadnja leta pa jo je mogoče posredno dokazati s statistiko. Zdravniška služba pod vodstvom Ferrarija je kmalu zatem razvila novo metodo goljufije, ki je testi prav tako niso zaznali - kolesarjem so majhne količine EPA vbrizgali neposredno v žile, in ne pod kožo, kot so počeli prej).

Ferrari je razvil še različne druge metode. Tako je svojim kolesarjem vnašal testosteron, saj so testi pogosto zaznali le vnos večjih količin testosterona. Uporabljali pa naj bi tudi rastni hormon, za detekcijo katerega je bil test razvit šele letos.