Na MMC-ju smo pred kratkim začeli serijo člankov o športni statistiki. Do zdaj smo predstavili Andreja Stareta in Infostrado Sports, v tretjem delu pa v ospredje postavljamo krvni potni list in doping, kjer ima glavno vlogo ravno statistika.

Ujamejo dva odstotka vseh goljufov
Po podatkih Svetovne protidopinške organizacije naj bi ustrezne službe ujele le približno dva odstotka vseh športnikov, ki uporabljajo nedovoljena poživila. Dolgo časa so bili glavno orožje pri lovu goljufov dopinške kontrole, s pomočjo katerih so testirali krvne in urinske vzorce. Ustrezne protidopinške službe v teh vzorcih iščejo snovi, ki jih je športnik vnesel z željo po izboljšanju lastnih telesnih sposobnosti.

Test ne zazna transfuzije lastne krvi
Težava pa se pojavi v primeru, ko športnik ne goljufa z vnosom tuje snovi, ampak s transfuzijo lastne krvi, ki so mu je odvzeli nekaj tednov prej. S tem se izboljša sestava njegove krvi, saj tekmovalec dobi več rdečih krvničk, ki omogočajo boljšo vzdržljivost. Ker gre za športnikovo lastno kri, in ne za vnos tujih substanc, te goljufije ni mogoče dokazati s krvnimi ali urinskimi testi.

Potni list postavi meje gibanja hemoglobina
Pri odkrivanju te goljufije na pomoč stopi statistika. Transfuzijo krvi je namreč mogoče posredno dokazati s pomočjo krvne slike. Ustrezne službe tako spremljajo analizo krvi, pri tem pa so najbolj pozorne na tiste statistike, ki so neposredno povezane s številom rdečih krvničk, v ospredju je nihanje hemoglobina. Športnika tako spremljajo dalj časa in skušajo oceniti interval gibanja hemoglobina. Za vsakega športnika izračunajo "osebne meje", v katerih se z veliko verjetnostjo gibajo njegove vrednosti hemoglobina. Te meritve, ki dajo intervale osebnih mej, pa so to, kar v javnosti poznamo pod izrazom biološki potni list. Če meritev hemoglobina pade iz določenega intervala, obstaja velika verjetnost, da si je športnik pomagal z nedovoljenimi sredstvi.

Valjavcu pomagala Maja Pohar Perme
To je metoda, s pomočjo katero je Svetovna protidopinška zveza pred letom obsodila Tadeja Valjvavca in mu izrekla prepoved dveletnega nastopanja. V zagovorniški ekipi slovenskega športnika je sodelovala statističarka Maja Pohar Perme, ki je razkrila kar nekaj slabosti omenjene metode.

Pri Wadi napačno interpretirajo verjetnost
Merjenje krvne slike je neke vrste presejalni test, prvo sito, ki med vso populacijo vrhunskih kolesarjev izloči krog tistih, ki bi lahko goljufali. A Maja Pohar Perme ob tem poudarja: "S tem so celotno populacijo 800 kolesarjev zožili na neko skupino sumljivih kolesarjev. V to skupino skušajo zajeti čim več krivih, vedno pa bo tudi nekaj nedolžnih. Nihče ne more z gotovostjo vedeti in trditi točno, kateri kolesarji so krivi." Poharjeva poudarja, da je glavna težava v tem, da pri Wadi napačno interpretirjo rezultate iz verjetnosti, saj jih tolmačijo kot 100-odstotno pravilne, oziroma vsaj kot bistveno bolj gotove, kot v resnici so.

Nimajo nobenega dodatnega dokaza
"Vse, kar sem hotela poudariti, je, da se skrivajo za blazno znanstvenimi metodami, ki naj bi dale dokaz, ki ga potrebujejo, a v resnici ga ne dobijo. Ne dobimo nobenega dodatnega dokaza. Le zožijo skupino osumljenih, ne morejo pa vedeti, kdo je kriv in kdo ne," pravi Poharjeva in potegne vzporednice s pravnim sistemom: "Tam potrebujejo toliko dokazov, da onkraj razumnega dvoma lahko zaključijo, da je nekdo kriv. Potrebujejo več različnih dokazov." Problem potnega lista pa je v tem, da včasih koga ne obsodijo brez dodatnega dokaza (npr. urinski in krvni test, s katerimi najdejo dejanjske sledi prepovedanih snovih, vrečke krvi, pričanja ...).

Visoka verjetnost, da nekdo naključno pade ven
Poharjeva izpostavlja glavno težavo: "Meje intervala so nastavljene individualno. A problem je v tem, da en odstotek pade iz tega intervala povsem po naključju. Če bi zagotovo poznali vse mejne vrednosti, bi bilo vse jasno in ne bi bil problem najti dopingirancev. Problem potnega lista je v tem, da so meje izračunane glede na verjetnost, kar pomeni, da vedno obstaja verjetnost, da si po naključju padel ven." In ravno zato je tako potreben dodaten dokaz, da izniči verjetnost naključne napake. Dokazala je namreč, da obstaja 70-odstotna verjetnost, da v Lozani vsako leto na zaslišanje povabijo vsaj enega nedolžnega kolesarja. In do zdaj so še vsakega obsodili.

Želi si, da bi ujeli vse goljufe
Maja Pohar Perme je bila pred leti vrhunska športnica, saj je bila večkratna državna prvakinja v badmintonu, leta 2000 pa je nastopala na olimpijskih igrah v Sydneyju. Sama pravi, da je doping največje zlo v športu, zato se dobro zaveda nenavadnega položaja, da se bojuje za pravice domnevnih dopingirancev: "Najbolj si želim, da bi vse goljufe ujeli. Sama sem bila športnica in vem, kaj vse vložiš v kariero. Veš, da si nedolžen, pa te razglasijo za krivega, s tem pa ti uničijo vse za nazaj in naprej. Če si kriv, je pravilno, da te kaznujejo. Če pa nisi, te pa v celoti uničijo."

Nenavaden eksperiment
Da ima sistem pomankljivosti, je dokazala Wada kar sama. Pripravila je namreč eksperiment, v katerem je sodelovalo 22 rekreativnih kolesarjev. Ti so eno leto simulirali vse napore profesionalnih kolesarjev. Med seboj so se razlikovali v tem, da je polovica uporabljala nedovoljena sredstva, druga polovica pa ne. Neodvisni preiskovalci niso vedeli, kdo je čist in kdo ne. Opravili so približno toliko testov, kot jih na profesionalnih kolesarjih. Končni rezultati so bili alarmantni - raziskovalci so pri 82 odstotkih kolesarjev pravilno detektirali doping, kar pri 20 odstotkih nedolžnih kolesarjev pa so napačno poročali o vsebnosti prisotnosti nedovoljenih poživil.

Pri Wadi vložili ogromno denarja
Zakaj potem Wada sploh še vztraja pri tem sistemu? Maja Pohar Perme je prepričana, da je glavni vzrok denar. Omenjena organizacija je namreč v ta sistem vložila ogromno denarja, pritiski so veliki, in vsi želijo, da sistem pokaže določene rezultate.

Število čudnih nihanj bistveno manjše
Statističarka z ljubljanske medicinske fakultete je prepričana, da metoda v bistvu sicer deluje: "Biološki športni list je naredil veliko dobrega, čudnih vrednosti je zdaj bistveno manj. Jasno je, nekaj čudnih rezultatov vedno pade na račun naključnosti, a ne moreš reči, da so vsi čudni izidi krivi. A bistvo je, da je čudnih izidov danes veliko manj, kar nakazuje, da je dopinga gotovo manj. Potni list tako deluje preventivno na psihološki ravni. A da bo kolesarji še naprej verjeli v ta sistem, morajo kakšnega tudi dobiti." Četudi brez 100-odstotnega dokaza.

slavko.jeric@rtvslo.si