Božič je član nizozemskega moštva Vacansoleil in bo letos prvič vrtel pedala na italijanskem krogu, ki se bo z moštvenim kronometrom začel v soboto. 30-letni idrijski kolesar je leta 2009 pisal zgodovino, ko je na Vuelti kot edini Slovenec do zdaj dobil etapo na eni izmed treh največjih tritedenskih dirk. Lanska sezona se ni najbolje razpletla, od februarja do septembra ni dobil nobenega šprinta, tudi letos pa vsaj pomladanski del sezone ni minil po njegovih željah.

Po dirki Pariz-Roubaix niste prav veliko dirkali. Zakaj ne?
Vzel sem si nekaj prostih dni, da bi se pripravil na Giro, vendar sem imel težave, saj sem se prvi teden priprav slabo počutil. Zato tudi nisem odšel na Dirko po Romandiji. Udeležil sem se le enodnevne dirke v Frankfurtu, vendar spet nisem bil zadovoljen. Pred dirko zaradi slabšega vremena nisem mogel trenirati šprinta. Zdaj me do začetka Gira čakata še dva treninga in počitek. Upam, da se bo potem forma dvignila.

Bi lahko dosegli tisto, kar ste pred dvema letoma na Vuelti: etapno zmago?
Odkrito rečeno, moja pripravljenost ni tako vrhunska, kot je bila na Vuelti. Upam, da se raven pripravljenosti presenetljivo še malce dvigne, ampak če sem realen, bi bil zadovoljen z eno uvrstitvijo med najboljšimi tremi. Je pa dirka dolga in že po nekaj dneh se lahko marsikaj zgodi. Bom pa moral biti takoj vrhunsko pripravljen, ne morem si, podobno kot hribolazci, privoščiti, da bi ležerno vozil v prvem tednu.

Verjetno ne gre pričakovati, da bi vztrajali do cilja v Milanu. Kdaj nameravate odstopiti?
V načrtu je, da grem po 12. etapi, s ciljem v Ravenni, domov. Naslednji dan je na sporedu etapa na Grossglockner. Z ekipo smo se tako zmenili in upam, da se bodo tega držali.

Kakšne so sploh ambicije ekipe Vacansoleil? Posebej udarnih adutov nimate ...
Matteo Carrara je v skupnem seštevku sposoben priti med 15 in to je eden izmed ciljev. Če bi v drugem tednu dirkanja spoznali, da nima možnosti za petnajsterico, bi iskali priložnost v pobegih, kjer imamo 'famoznega' Johnnyja Hoogerlanda, ki vedno napada. Kot ekipa gotovo nismo najboljši. Smo solidna ekipa brez šampionov, imamo pa nekaj dobrih posameznikov. Vsak bo iskal svojo priložnost, se bo pa že zgodaj videlo, kdo pije in kdo plača.

Ko ravno omenjate Hoogerlanda - vas njegove akcije kdaj razjezijo?
Včasih me res spravlja v slab položaj, saj je že nekajkrat napadel v neprimernem trenutku.

Mu po etapi to poveste, ali pa ste raje tiho, saj ste vendar tujec v ekipi?
Imamo tudi ostre debate in se na sestanku kdaj kar dobro udarimo. Nekateri se obnašajo tako, kot da ne razumejo, da gre za moštveni šport.

Kakšen pa je vaš status v ekipi, ne nazadnje imate že zmago z Dirke po Španiji, kar veliko šteje?
Žal sem še vedno tujec in to se občuti. To je pač nizozemska ekipa in, ko ravno govorim o Hoogerlandu, ima kar preveč manevrskega prostora. To vzamem v zakup, je pa jasno, da v slovenski ekipi ne bi mogel dirkati na takšen način.

Na Giru bo zbrana šprinterska smetana. Se kaj bojite konkurence in kdo menite, da bo pobral največ etapnih zmag?
Že večkrat sem dirkal z najboljšimi in kadar sem dobro pripravljen, se nikogar ne bojim. Menim, da bo imel najboljše povprečje etapnih uvrstitev Alessandro Petacchi, ni pa nujno, da bo slavil tudi največ zmag. Stavil bi še na Tylerja Farrarja in Marca Cavendisha.

Marco Marcato, ki vam je pogosto pomagal do zmag, ne bo z vami. Kdo bo v zadnjih kilometrih šprinterskih etap tisti, ki vas bo poskušal pripeljati v najboljši položaj?
Računam, da mi lahko pomaga Alberto Ongarato, nekdanji pomočnik Cipollinija in Petacchija.

Ste dobro preučili zadnje kilometre etap, kjer bi lahko bili v ospredju?
Šele na dirki dobimo bilten, kjer so podrobno opisani zadnji trije kilometri. Tam takoj vidim, koliko je ura oziroma ali imam možnosti ali ne. Je pa potem veliko odvisno od številnih dejavnikov. Dejstvo je, da imajo najboljši šprinterji športne direktorje, ki jim točno povedo, kaj je pomembno v zadnjih dveh kilometrih. Dobijo vse potrebne informacije, vključno s tem, kam piha veter, medtem ko jaz teh informacij nimam.

Vseeno pa ste na Vuelti 2009 dokazali, da ste sposobni tudi zmagati. Je bilo zelo pomembno, da sta bila takrat štart in cilj v istem mestu?
Gotovo, saj sem pred štartom videl, kakšen je zadnji kilometer. Odgovarja mi tudi, če se med etapo naredi že kakšen krog prej po mestu, da spoznam, kakšen je cilj.

Gorazd Štangelj, ki je v zadnjem desetletju stalni gost Dirke po Italiji, pravi, da prireditelji vse posvečajo spektaklu za gledalce, medtem ko jim za kolesarje ni mar. Kaj menite o tem?
Res je. To, kar se dogaja zadnji teden, je gladiatorstvo. Lahko, da je takšna dirka spektakel za gledalce, za kolesarje pa ... Že tako je težko, malo jih je, ki lahko dirkajo zadnji teden, če pa dodatno otežijo Giro, kot se dogaja zadnja tri leta, pa ni smisla.