Francoski pavé – kocke čakajo kolesarje. Ostanek pionirskih časov in najbolj razvpita, zaželena ter osovražena dirka hkrati in najprestižnejša izmed petih kolesarskih spomenikov: Pariz–Roubaix. Na fotografiji odsek št. 10 (Mérignies–Avelin), ki ima le dve zvezdici težavnosti. Foto: ASO/Pauline Ballet
Francoski pavé – kocke čakajo kolesarje. Ostanek pionirskih časov in najbolj razvpita, zaželena ter osovražena dirka hkrati in najprestižnejša izmed petih kolesarskih spomenikov: Pariz–Roubaix. Na fotografiji odsek št. 10 (Mérignies–Avelin), ki ima le dve zvezdici težavnosti. Foto: ASO/Pauline Ballet

Prireditelji so po torkovem ogledu trase potrdili ocene težavnosti tlakovanih odsekov, pri čemer ni bilo nobenih sprememb. Trije najtežji in razvpiti odseki, kjer se odloča Pariz–Roubaix, ostajajo Trouée d'Arenberg (arenberški jarek), Mons-en-Pévèle in Carrefour de l'Arbre, ki so 19., 11. in 4. odsek, pri čemer se po francoski navadi odšteva do cilja od začetnega 30. do prvega odseka, ki je torej zadnji.

Mons-en-Pévèle, drugi najtežji odsek, leži 50 km pred ciljem in je še vedno blaten ter obdan z lužami, navkljub lepemu in toplemu vremenu. Če bo v nedeljo res deževalo, bo tu postal pravcati blatni jarek. Foto: ASO/Pauline Ballet
Mons-en-Pévèle, drugi najtežji odsek, leži 50 km pred ciljem in je še vedno blaten ter obdan z lužami, navkljub lepemu in toplemu vremenu. Če bo v nedeljo res deževalo, bo tu postal pravcati blatni jarek. Foto: ASO/Pauline Ballet

30 tlakovanih odsekov za 55,3 km kock

Letos je 30 tlakovanih odsekov v skupni dolžini 55,3 km, kar je za štiristo metrov manj kockastih cest. Kot običajno od leta 1977 dalje se bo najpomembnejša enodnevna dirka sezone začela v Compiegnu ob 11.10. Po 95 km pridejo prve kocke v Troisvillesu, po slabih 260 kilometrih pa se na velodromu v Roubaixu najboljše pričakuje okoli 17. ure.

Nova sta 24. in 23. odsek, s čimer so dobili serijo petih tlakovanih delov v le 15 kilometrih, ki jih ločijo le kratki predahi asfaltirane ceste, kar naj bi raztegnilo glavnino in omogočilo oblikovanje bega dneva že v začetnem delu, preden se pride do razvpitega arenberškega jarka oziroma gozda.

Spremenjen prihod v severni pekel

Po lanski začasni šikani kot hitrostni oviri so v Arenbergu letos uredili vzporedno cesto skozi nekdanji rudnik, kar bo znižalo hitrost in s tem nevarnost padcev ter nesreč.

"Očistili smo staro progo, ki zdaj omogoča drugačno pot do arenberškega jarka. Namesto v ravni črti bodo kolesarji v zadnjih 600 metrih prevozili štiri ovinke in se s sektorjem spopadli s hitrostjo približno 35 km/h, namesto 65 km/h," je spremembo pojasnil direktor dirke Thierry Gouvenou.

V galeriji zemljevid trase 122. dirke Pariz–Roubaix, seznam tlakovanih odsekov z ocenami težavnosti (pet zvezdic najtežje) in spremenjen vhod v arenberški jarek:

Toplo in suho, a v nedeljo bo drugače

Sever Francije uživa v prijetnem spomladanskem vremenu, zares ni deževalo že 10 dni, v teh dneh sonce nenehno prijetno greje in temperature dosegajo 15 in tudi več stopinj Celzija. Vendar ravno v nedeljo, na dan dirke, francoski vremenoslovci napovedujejo dež in močne sunke vetra do 50 km/h. Če bo v nedeljo opoldne severovzhodnik res pihal več kot 25 km/h, se pričakuje razbitje glavnine na ešalone že pred tlakovanimi odseki. Če pa bo tudi deževalo, se napoveduje epska blatna izvedba, kot je bila leta 2021. Severni pekel torej lahko vremensko upraviči svoj vzdevek.

"Vremenska napoved se spreminja, v nedeljo naj bi deževalo ... Toda to je zdajšnja napoved," Gouvenou je spomnil, da se prihodi vremenskih front na severu Francije hitro zamaknejo, v tem primeru bi zadostoval že poldnevni premik in bi lahko moška dirka potekala v suhem vremenu, kjer pa v tem primeru ne bi manjkalo prahu in zemlje.

Francoski
Francoski "arso" štiri dni pred dirko napoveduje dež skozi celotno nedeljo, 15 stopinj Celzija in sunke vetra do 50 km/h. Vendar ocena napovedi je 3/5. Foto: Le Meteo

Prvak Toura po 34 letih znova v Roubaixu

Po velikem zmagoslavju na Dirki po Flandriji je Tadej Pogačar postal drugi veliki favorit, četudi bo šele doživel članski krst na najbolj razvpiti dirki. Kot mladinec je bil pred desetletjem sicer 30., leta 2016 pa 13. Na spomenikih je prvi kolesar sveta izjemen in je nanizal že 14 uvrstitev med prvo peterico. Če odštejemo padec in odstop na dirki Liege–Bastogne–Liege 2023, je njegov najslabši izid na 17 nastopih na petih največjih enodnevnih dirkah sezone 18. mesto s krstnega nastopa na ardenskem spomeniku leta 2019.

V nedeljo je na De Ronde 2025 z nenehnimi napadi na tlakovanih flamskih vzponih deklasiral najboljše specialiste za klasike. Mads Pedersen, Mathieu van der Poel, Wout van Aert in preostali niso bili kos trikratnemu zmagovalcu Dirke po Franciji. Ta je prepričal vodje, da ga le spustijo v severni pekel, kjer bo nastopil kot prvi aktualni zmagovalec Dirke po Franciji po Gregu LeMondu leta 1991.

"Pariz–Roubaix je popolnoma drugačna dirka, to je nov teren, vendar izziv popolnoma sprejemam. Poskušal bom dati vse od sebe. Za to dirko imamo zelo močno ekipo, v kateri so fantje z veliko izkušnjami, in to lahko izkoristimo v svojo korist. Dirka bo zelo težka, vendar mislim, da je glede na formo, ki jo imam zdaj, to pravi trenutek, da vsaj poskusim. Prejšnji konec tedna smo se v Flandriji odlično borili. Upam, da bomo tudi to nedeljo prikazali dober šov," so ob predstavitvi ekipe za nedeljsko dirko zapisali Pogačarjeve besede pri UAE Emirates XRG.

Pogačar ni edini adut UAE-ja

Sorodna novica Hvastija pred Roubaixom: Pri velikih hitrostih je na kockah manj izgube

Mikkel Bjerg, Sebastian Molano, Antonio Morgado, Nils Politt, Florian Vermeersch in Tim Wellens je šesterica preostalih emiratov. Vermeersch in Politt sta bila že druga na cilju na velodromu, Belgijec leta 2021, Nemec pa leta 2019. Tako da tudi UAE lahko taktično izigrava več adutov. Po drugi strani Pogačar ostaja pred uganko: kako se otresti mojstrov za kockaste klasike na trasi, kjer ni vzponov. V 260 km se nabere za približno 800 višinskih metrov, vsa teža pade na s kockami tlakovane odseke.

A kot je poudaril gost podkasta SOS-odmev Martin Hvastija, so napredek in širitev gum ter druge izboljšave kolesarske tehnike prinesli tudi več možnosti za lahke kolesarje, če se seveda znajo hitro voziti prek neravnih kock, ki so v Franciji v nasprotju z Belgijo skoraj bolj naključno pometane na poljske poti in se po njih večinoma vozijo le traktorji ter kolesarski mazohisti.

Slovencem manjka le granitna kocka

Lani je Mathieu van der Poel v velikem slogu ubranil predlansko zmago in zdaj lahko postane šele tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami na dirki Pariz–Roubaix. Foto: ASO/Pauline Ballet
Lani je Mathieu van der Poel v velikem slogu ubranil predlansko zmago in zdaj lahko postane šele tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami na dirki Pariz–Roubaix. Foto: ASO/Pauline Ballet

Kljub temu je kolesarski svet prepričan, da Pogačar že s svojo prisotnostjo spreminja naravo in taktične zamisli glavnih ekip ter favoritov. A v nasprotju s prvima dvema spomenikoma Milano–Sanremo in Dirko po Flandriji gre 26-letnik s Klanca pri Komendi tokrat na dirko šele kot drugi favorit.

Mathieu van der Poel lovi tretjo zaporedno zmago (kvota 3,25), ob boku Pogačarja (kvota 4) pa so vsaj še Wout van Aert (5), Mads Pedersen (6) in Jasper Philipsen (7), krog glavnih kandidatov za cenjeno veliko granitno kocko pa sklepa Filippo Ganna (12). Kot kapetan svoje ekipe Bahrain Victorious se na svojo priljubljeno dirko podaja Matej Mohorič (kvota 151), ki je bil leta 2022 peti na cilju v Roubaixu, kar je najboljša slovenska uvrstitev.

Ravno zmaga v severnem peklu, najprestižnejšem kolesarskem spomeniku, je še zadnji veliki neosvojeni mejnik za slovensko kolesarstvo.