Knjiga, opremljena z veliko fotografijami, govori predvsem o lanski Dirki po Španiji. Lora Klinc je doživetja strnila v zapiske in jih razširila z nekaj teorije v cestnem kolesarstvu. Ne gre toliko za zgodbo o Primoževi zmagi, prvi slovenski zmagi na tritedenskih kolesarskih dirkah, ampak bolj za knjigo, ki bo navijačem približala ozadje kolesarstva. Odlično branje za dvigovanje temperature pred Dirko po Franciji 2020, ki se bo začela 29. avgusta in na kateri bo Primož Roglič eden glavnih favoritov za rumeno majico.
Kilometer nič, vaš knjižni prvenec, je tik pred izdajo. Ali ste eden tistih piscev, ki do konca nekaj popravljate? Ste malenkostni in želite vse narediti popolno?
Sem malenkostna. Saj veste, bereš spet in spet, enkrat se ti zdi zelo v redu, drugič zanič. Vedno bi še kaj spremenila, popravila, ampak - enkrat moraš reči: to je to.
Ste izločili veliko materiala, da bi bilo vse čim bolj zgoščeno?
Ne, prav ničesar nisem brisala. Prav zato sem izbrala samozaložbo. Rada imam, če je vse napisano tako, kot želim sama.
Tudi Primož ni ničesar prečrtal?
Ne. Morda knjige niti ni tako podrobno prebral. Si pa ničesar nisem izmislila, vse je tako, kot se je res zgodilo.
Je bil navdušen?
Njega težko navdušiš. Rekel je, da je zelo v redu. Morda tudi zato, ker se mi ni hotel zameriti (smeh).
Rekel je, da imate talent za pisanje ...
Kaj pa vem. Vedno sem imela željo pisati. Že v osnovni šoli sem si želela napisati knjigo. Da jo izdaš, moraš imeti nekaj povedati in ta trenutek se mi zdi primeren.
Pravite, da ne gre za klasično kolesarsko zgodbo ...
Ni bil primarni cilj pisati o Primožu, ampak na splošno o dirkah. Na neki domači način sem želela razložiti, kaj se dogaja v profesionalnem kolesarstvu, in morda pomagati komu, ki se s tem športom šele spoznava ... Skratka, kako razumeti dirke in kolesarstvo. Izbrala sem študijski primer lanske Vuelte, ker je dosti ljudi to spremljalo. Zdi se mi, da se bodo počutili domače in se hitro spomnili, kaj se je dogajalo.
Katera etapa je ponudila največ materiala?
Odvisno. Vsaka zase je bila posebna. Nekatere boleče, druge vznemirljive, tretjih smo se zelo razveselili. Kakšen dan je bil bogat zaradi stvari, ki so se dogajale nam, nepovezano z dirko.
Lanska Vuelta je bila zgodba o velikem uspehu, Primož je prvič slavil zmago na eni od treh največjih dirk. Ampak ‒ Dirka po Italiji 2019 je bila še precej bolj dramatična. Zakaj niste pisali še o Giru?
Saj sem. Ampak Giro je nedokončana zgodba. Knjiga je sestavljena iz treh delov. En del je objektivni novinarski del, drugi del prinaša razlago tega, kar se je dogajalo, nekomu, ki ne gleda vsak dan dirk, potem so tu še moje zgodbe in zapisi. Velikokrat se vračam na Giro, prepletata se dve zgodbi z drugačnim koncem. Gre pa vedno za moje mnenje oziroma stališče.
Je bil po velikem zmagoslavju v Madridu Primož zelo vznesen, ali pa se je že naslednji dan vedel, kot da se ni zgodilo nič?
Prav o tem pišem v knjigi. Primož sicer ne gleda nazaj, razen takrat, ko se mora kaj naučiti.
Pogosto delate zapiske, ko ste na dirkah?
Ves čas, sicer bi vse pozabila. Vidiš veliko krajev, veliko se dogaja in številne malenkosti bi mi lahko ušle iz glave.
Katero znano knjigo o kolesarstvu ste prebrali? Skrivno dirko Tylerja Hamiltona, biografijo Petra Sagana?
Vse sem prebrala, a me nobena biografija ni navdušila. Še najbolj všeč mi je bila knjiga Šepet vrhov. Najbrž je zame drugače brati takšne zadeve, saj imam sama dober pogled v zakulisje.
Kako gledate na različne tipe kolesarjev? Sagan je zabavljač, tako kot še številni šprinterji, klančarji so po navadi zaprti vase. Kako vidite Primoža?
Takega, kot je. Eno je moj Primož, drugo je Primož kolesar.
Dodobra ste spoznali zakonitosti kolesarstva. Nekoč ste zapisali, da zgodbe o vatih ne razumete. Je še vedno tako?
No, zagotovo je še kakšna stvar, ki je ne poznam. Vatov se še vedno izogibam. Če mi Primož govori o tem, se delam, da poslušam.
Ali Slovenci veliko vemo o kolesarstvu?
Težko rečem, ne vem. Tisti, s katerimi se družim, dobro poznajo ta šport, ker se pač gibljem v takšnih krogih. Zagotovo pa je kolesarstvo prav zaradi uspehov naših kolesarjev postalo zelo priljubljeno.
Spoznali ste vse tri Grand Toure. Kako ste jih doživljali?
Vsaka dirka je po svoje lepa in ima nekaj sentimentalnega, romantičnega. Vse tri dirke so mi zelo všeč, z izjemnimi kulisami, veliko je odvisno od vsega dogajanja okrog nje, saj same dirke niti ne vidimo veliko.
Pri kolesarstvu gre za veliko odrekanja. Čutite tudi vi, da imate zelo drugačno življenje, ker je vaš športnik vrhunski, svetovno prepoznaven športnik?
Če bi na to gledala kot odrekanje, preprosto ne bi živela z njim. Vse to sodi zraven. Tega ne jemljem kot odrekanje. Če razmišljaš na ta način, si ves čas nesrečen. Na začetku najine zveze stvari seveda niso bile takšne, kot so zdaj, se pa skozi leta prilagodiš in rasteš skupaj z uspehi.
Tyler Hamilton je v svoji knjigi zapisal, da njegova žena kar ni mogla razumeti, da včasih niti na sprehod ni mogel ali celo doma hoditi po stopnicah. Je tudi Primož kdaj popolnoma brez energije?
To se redko zgodi, se pa, seveda. Kdor je kdaj resno kolesaril, ve, kakšno je počutje po treningu, kaj šele po tritedenski dirki.
Kdaj v karieri je bil najbolj obupan?
Na lanskem Giru.
Lahko po grimasah na njegovem obrazu preberete, v kakšnem stanju je Primož na dirki?
Lahko. Nisem seveda jasnovidec, da bi vedela, ali bo dobil etapo ali ne, znam pa prebrati, kako se počuti.
29. avgusta se bo začela Dirka po Franciji, osrednji cilj sezone za Primoža Rogliča. Ni skrivnost, da cilja na rumeno majico. Vlogo kapetanov bosta imela pri Jumbo Vismi še Tom Dumoulin in Steven Kruijswijk. Verjamete, da bosta delala za Primoža, če se bo izkazalo, da je najmočnejši?
Ne morem vedeti, kaj se bo dogajalo. Počakajmo, pa bomo videli.
Sin Lev je komaj dopolnil eno leto. Boste na Touru spremljali Primoža na prizorišču?
To imam v načrtu, bo pa marsikaj odvisno tudi od epidemiološkega stanja.
Znano je, da na ključnih etapah napade na odseku, kjer vi stojite. Že veste, kam vas bo postavil na ključnih delih Toura?
(Smeh). Ta zgodba je kot vsaka legenda dobila malo pospeška, zdi se, da vsak še malo doda. Zagotovo me Primož postavi tja, kjer me najbolj potrebujem, vemo pa, da je ogromno dejavnikov, ki odločajo o tem, ali mu bo uspelo. Včasih sem na kakšnem odseku preprosto kot običajen gledalec. Me pa Primož tako in tako ne vidi in gre bolj za psihološko zadevo.
Znana je zgodba s Toura 2017, ko je Primož na 17. etapi postal prvi Slovenec z etapno zmago na Dirki po Franciji, pri čemer vam je rekel, da pridite kar v cilj, da se bosta skupaj veselila ...
Ta zgodba je res edinstvena, čeprav vsaj jaz nikoli nočem ničesar napovedovati, če dirkaš s takšnimi imeni, kot je Alberto Contador, ki je bil tistega dne z njim v begu, poleg kopice preostalih odličnih kolesarjev.
Ste razmišljali, da ima Primož nekaj smole, ker se zdi, da je letos trenutek za njegovo zmago na Dirki po Franciji idealen, a so dirko zaradi epidemije prestavili in še vedno ni zagotovila, da jo bodo sploh izpeljali?
Tega ne morem spremeniti. Tako kot sem prej rekla za odrekanje: s stvarmi, na katere nimaš vpliva, se nima smisla ukvarjati.
Bo knjiga Kilometer nič dobila nadaljevanje, če Primož zmaga na Dirki po Franciji?
To so zelo velike stvari. Naj ponovim, da to ni toliko zgodba o Primožu kot zgodba o Vuelti, ki bi jo rada približala ljudem. Je pa zagotovo ostalo še veliko materiala. O rezultatih bodo pa fantje sami povedali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje