Po 257 km in dobrih šestih urah se je prvi v Liège vrnil Remco Evenepoel. Belgijski športni superzvezdnik je dosegel največji uspeh v karieri in končno navdušil rojake z zmago na zahtevni enodnevni dirki po klancih in spustih Ardenov.

Belgijski dan na najstarejši klasiki v svetu kolesarstva sta zaokrožila Quinten Hermans in Wout van Aert, ki sta kot najhitrejša v skupini 12 zasledovalcev poskrbela za popolno belgijsko zasedbo zmagovalnega odra v Liègu.

"La Doyenne" oziroma staro damo, kjer se je prvič dirkalo leta 1892 oziroma pred 130 leti, sta lani in predlani osvojila slovenska kolesarska šampiona. Tako Primož Roglič kot Tadej Pogačar sta dobila sprint peterice, tokrat pa ju zaradi okoliščin ni bilo na startu. Kisovčan preventivno zaradi poškodbe mišice za kolenom, Komendčan pa zaradi smrti v družinskem krogu.

Silovit pospešek na najbolj znanem vrhu Valonije

Zmagovita poteza se je tokrat zgodila tik pod vrhom predzadnjega vzpona La Redoute, ko je silovito napadel Remco Evenepoel in se oddaljil od preostanka glavnine, kjer so kapetani preveč oklevali. La Redoute (2 km z 8,6 %) je najslovitejši klanec Valonije, francosko govorečega dela Belgije, kjer se je Liège–Bastogne–Liège odločal v preteklosti.

"To je bilo izjemno po zahtevnem dnevu v sedlu. Zaradi vetra v prsi je bilo vse skupaj še toliko težje, ampak vedel sem, da zaradi dolgega dne vsi trpimo. Zame je bil to mogoče celo najboljši dan na kolesu v karieri. Popoln dan za kaj takega," je v prvi izjavi pripovedoval Evenepoel.

"V zadnjem letu in pol sem pošteno trpel tako psihično kot fizično, letos pa sem končno postal stabilnejši, se umiril in se približal tistemu najboljšemu Remcu, odkar sem začel v poklicnem kolesarstvu," je še dodal 22-letni zmagovalec, ki že napoveduje nove podvige.

Uspeh Evenepoela je obliž za rane belgijske ekipe QuickStep AlphaVinyl, ki je spomladi bila brez ene same zmage na klasikah in hkrati uteha, ker se je njegov sokapetan Julian Alaphilippe poškodoval in moral odstopiti. Od Grand Tourov bo letos Evenepoel sicer nastopil na zadnji tritedenski dirki – na Dirki po Španiji.

Mohorič tokrat v službi ekipe

21 km pred ciljem je Evenepoel ujel zadnjega izmed ubežnikov – Bruna Armiraila. Nekdanjega nogometaša sta skušali uloviti ekipi Bahrain Victorious in Movistar, na čelo je prišel tudi slovenski prvak.

Matej Mohorič je za ekipo Bahrain Victorious lovil po ravnini, nato pa ob vznožju zadnjega vzpona Côte de la Roche-aux-Faucons odvil in nakazal, da se ne bo boril za visoko uvrstitev, potem ko je bil lani deseti, predlani pa celo četrti. Na koncu je bil Mohorič 37., drugi slovenski udeleženec dirke Jan Polanc pa 57.

"Nihče ni mogel slediti Remcu"

"Dirka je bila kar specifična zaradi vetra v prsi v drugi polovici. V prvem delu smo bili v karavani zelo hitri, v drugem pa nas je kar malo ustavilo. Potem se je zgodil množični padec in v glavnini smo bili precej zmedeni. Nismo vedeli, kdo vse je bil od naše ekipe udeležen v njem. Ko smo se vsi zbrali v ospredju, smo začeli narekovati ritem, da bi se izognili težavam," je dirko kot prvi analitik za Eurosport ocenil 27-letni Mohorič.

"Nihče ni mogel slediti Remcu. Žrtvovali smo večino ekipe z izjemo Dylana Teunsa in Jacka Haiga, če bi morda lahko priključila. Dylan je poskusil, a ni ustvaril razlike. Dali smo vse od sebe, nič si ne moremo očitati. Še vedno mislim, da lahko na dober dan zmagam v Liegeu. V zadnjih dveh letih sem bil visoko, četrti in deseti, tokrat pa nisem imel pravih nog. Poskušal sem po najboljših močeh pomagati ekipi, a sem bil zelo utrujen po številnih klasikah to pomlad. Zdaj se moram spočiti, preden začnem priprave na Dirko po Franciji," je razplet 108. kolesarske stare dame opisal Mohorič, ki ga zdaj čaka zasluženi počitek in priprave na Dirko po Franciji, pred katero se bo na tekmovanja vrnil z Dirko po Sloveniji (15.–19. junija).

Pobeg pod nadzorom bahrajncev

Za pobeg dneva je poskrbela enajsterica ubežnikov prednost, ki je imela 150 km pred ciljem pred glavnino kar šest minut in pol prednosti, v naslednjih 50 km se je vodilna skupina zmanjšala na šest najmočnejših.

Peloton je večino časa vodila ekipa Bahrain Victorious, ki jo je v Ardenih vodil Gorazd Štangelj. Trdno so nadzorovali razliko in jo držali na treh minutah. Mohoričevi ekipni sotekmovalci so narekovali tempo na vzponih in spustih, na osmem vzponu dneva na Côte de Desnié je Mikel Landa s tremi pospeševanji pošteno razredčil glavnino in prepolovil zaostanek za ubežniki.

Grd padec Alaphilippa, ki je pristal v jarku

Med spustom s Haute-Levéeja, šestega od 10 kategoriziranih vzponov, se je zgodil množični padec, v katerega je bil ujet tudi prvi papirnati favorit Julian Alaphilippe. Ravno svetovni prvak je bil med največjimi osmoljenci, rojak Romain Bardet mu je kot prvi šel na pomoč v obcestni jarek, na koncu pa so Francoza odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, njegova partnerica Marion Rousse pa je sporočila, da je pri zavesti in lahko premika noge.

Po seriji drugih mest končno spet zmaga za AvV

Na ženski dirki je zmagala Nizozemka Annemiek van Vleuten (Movistar), ki je najbližje zasledovalke ugnala za 43 sekund. 39-letna kolesarska superzvezdnica je v zaključku najprej ujela Avstralko Grace Brown, nato pa se je je otresla in s samostojno vožnjo po letu 2019 dosegla drugo zmago na ardenskem spomeniku, skupno pa že 89. zmage v karieri. A prve po koncu februarja na Omloopu, od takrat je bila van Vleuten druga na Strade Bianche, Po Flandriji in v sredo na Valonski puščici. Sprint zasledovalne skupinice za 2. mesto je dobila Grace Brown, ki je presenetljivo prehitela Demi Vollering.

Slovenija je imela dve predstavnici, Eugenijo Bujak in Uršo Pintar, ki obe vozita za ekipo UAE ADQ. S 24. mestom (+2:55) se je izkazala Urša Pintar, ki je v cilj prišla z največjo skupino, v kateri je najmočnejša in njena ekipna kolegica Mavi Garcia odnesla skupno 13. mesto. Državna prvakinja Eugenia Bujak je na 60. mestu prišla v cilj s še zadnjo skupino znotraj časovne omejitve (+12:57).