Z nečim skrivnostnim, s tistim, kar imaš ali pa nimaš, pa so predvsem navdušili številno družino gorskih kolesarjev, ki se ubada z disciplino, ki morda nikoli ne bo del največjega športnega druženja – olimpijskih iger. To večine med njimi niti pretirano ne zanima. Imajo svojo športno panogo, imajo svoj svet in imajo svoje cilje.

Sorodna novica Monika Hrastnik v Mariboru tik pod zmagovalnim odrom

In podobno je tudi med prireditelji. Maribor je dobesedno stalnica med njimi. S tem, kar je ponudil tokrat, pa ga bodo tisti, ki odločajo o vsakoletnem koledarju, težko izrinili iz osmerice, ki priredi teh osem dirk. Lani so odpadale kot za stavo. Spomnimo se, že v jesenskih razmerah so nato ob koncu sezone pripravili kar dve tekmi ob spodnji postaji mariborske vzpenjače.

Naslednje leto pa Maribora ne bo v koledarju. Vsaj v tistem prvotnem ne. Alfa in omega celotnega dogajanja, povezanega z gorskim kolesarstvom v Mariboru, Iztok Kvas, je ob prejemanju čestitk sprožil tudi naslednje: "Letos smo dali svoj maksimum. Potrebujemo pomoč, predvsem organizacijsko. Moramo se okrepiti in se postaviti na višjo stopnjo. Zakaj? Da bomo lahko kandidirali in postali stalnica. Stalnica sta le Leongang in Fort William, kjer so legendarne dirke že 20 let. Tam jim ne upajo vzeti tekem."

Pri vsem skupaj je izjemno pomembna podpora najožje okolice. Nismo spraševali, ali je Maribor prepoznal pomen tega športnega dogodka. Če natančno pogledaš tudi panoje ob progi in vse, kar nosijo tekmovalci, je tu kar lepo število zelo uglednih pokroviteljev. Hitro bi kdo rekel, ne tistih tradicionalnih, pa jim omenimo le najbolj prepoznavni energijski napitek ali pa najbolj uveljavljeno zvezdico v avtomobilski industriji. K turizmu, in s tem je vedno povezan tudi šport, usmerjene države, mesta, kraji in zanesenjaki v njih so že zdavnaj prepoznali pomen kolesarskega športa v vseh izvedbah.

Tudi športne organizacije morajo najti to povezavo. Maribor je pri nas že vrsto let zunaj mesta povezan zgolj in samo z nogometom in zimsko tekmo svetovnega pokala – Zlato lisico. In če je nogomet nekaj več, nekaj nad športom, potem naj bo primerjava z uveljavljenim tekmovanjem, ki je prisotno že skoraj šest desetletij, tista, ki bi morda lahko vodila tudi naprej. Če je Zlata Lisica del izjemne zgodovine mesta pod Pohorjem in seveda sedanjosti, naj bo kolesarsko dogajanje sredi poletja sedanjost in prihodnost prepoznavnosti mesta.

In to nikakor ne pomeni, da tudi Lisica ne more biti del te prihodnosti. Na tujem so že zdavnaj vsi, ki delujejo v turizmu in imajo možnost, poiskali sožitje zimske in poletne ponudbe. Naj to zmore tudi Maribor – možnosti za to ima, ali tudi posluh? To pa vedo odgovorni v sobanah mestne občine in najmanj vseh javnih podjetij. Po obisku sodeč so gledalci, predvsem mladi, to že vzeli za svoje.