Lappartient je na volilnem kongresu v Bergnu na Norveškem zmagal prepričljivo s 37 glasovi proti osmim. Dobil bo štiriletni mandat. Lappartient, ki ga je podprla tudi Kolesarska zveza Slovenije, je bil do zdaj predsednik Evropske kolesarske zveze, nekdanji predsednik francoske kolesarske zveze in podpredsednik UCI-ja. Pred volitvami so mu pripisovali velike možnosti, saj je imel podporo vplive francoske zveze, zagotovil si je tudi podporo številnih evropskih federacij.

44-letni Lappartient se je v svojem programu zavzemal za "pravo vodstvo" in "jasno vizijo". V programu je izpostavil okrepitev UCI-ja za prispevek olimpijskemu in paraolimpijskemu gibanju in razvoj ženskega kolesarstva, ob tem želi zavzeti odločnejši položaj proti "tehnološkim prevaram" v kolesarstvu.

Cookson je postal prvi predsednik, ki ni opravil drugega mandata. Verjel je, da mu izzivalec ne predstavlja resne grožnje v boju za nov predsedniški mandat. Prepričan je bil, da UCI pod njegovim vodstvom deluje dobro in da bo njegovo delo na volitvah prepoznala kolesarska družina. Predsednika so sicer volili delegati iz petih konfederacij.

Na tritedenskih dirkah v ekipi le še osem kolesarjev
UCI je v Bergnu ta teden sprejel nekaj pomembnih pravil, ki po besedah glavnih na zvezi prinašajo modernizacijo v svetu kolesarstva.

V znamenju varnosti kolesarjev, gledalcev in spremljevalnega dela dirk je upravni odbor sprejel odločitev, da omeji število kolesarjev na največ 176 tekmovalcev na vseh mednarodnih dirkah. Na tritedenskih dirkah bo ekipa lahko imela največ osem kolesarjev, na drugih dirkah pod okriljem UCI-ja sedem. Na ženskih etapnih dirkah svetovne serije bo lahko v ekipi nastopilo sedem tekmovalk, na enodnevnih dirkah šest.

V koledar svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu so dodali short track ali kratki kros. Šlo naj bi za od 20- do 30-minutne dirke, ki bi potekale na od ena- do 1,5 kilometra dolgi progi. Štartalo naj bi 40 najbolje uvrščenih v razvrstitvi UCI, dirka naj bi prinašala polovične točke za skupno uvrstitev svetovnega pokala. Toda koncept še ni potrjen, niti se ne ve, ali bodo dirke že v prihodnji sezoni. Jasno pa je, da bodo rezultati kratkega krosa šteli za določanje prvih dveh vrst v olimpijskem krosu.

UCI je potrdil še višje nagradne sklade za dirke v krosu. Nagradni sklad za SP v elitni konkurenci se bo povišal za 67 odstotkov, s 6.000 na 10.000 evrov, v svetovnem pokalu pa za 64 odstotkov, s 3.950 na 6.500 evrov.