Tadej Pogačar ali Primož Roglič? Ne, tokrat je prvi adut slovenske reprezentance Matej Mohorič. 26-letnik iz Podblice pod Jelovico odkrito meri na zgodovinski dosežek, da kot prvi kolesar na cestni dirki osvoji mavrične majice v vseh treh starostnih kategorijah.
Predavanje profesorja za materiale
S tem namenom je prevzel skorajda selektorske vajeti ... bolje rečeno, profesorsko vlogo kapetana na cesti, ki je med četrtkovim uradnim treningom na zaprtih cestah vzhodne Flandrije med peturnim ogledom odpredaval reprezentančnim kolegom vse o izbiri gum, zračnem tlaku pnevmatik, flamskih kockah, klančkih in ovinkih ter o seštevanju vseh teh dejavnikov na ponekod ozkih cestah.
Vse zato, da se uresniči naslednji veliki cilj slovenskega kolesarstva – druga medaljo na cestnih dirkah svetovnih prvenstev. Ob pravem položaju mogoče celo naslov svetovnega prvaka. Kdaj pa, če ne zdaj v diamantnem obdobju?
Tudi druge ekipe imajo več kot eno železo v ognju
"Nedeljska dirka je res osrednja dirka sezone zame. A sem vesel, da nisem edini, ki upa na dober izid. Upam, da bosta v zaključku vsaj še Primož in Tadej, mogoče tudi še Luka ali celo Jan Tratnik. Več kot nas bo, lažje nam bo. Tudi vse druge reprezentance imajo več kot eno železo v ognju. Več nas bo, lažje bomo pokrivali napade. Če bomo vse imeli pokrito, se bomo lažje izgovorili, da ne vlečemo skupine in hranimo moči za zaključni šprint," je Mohorič po opravljenem uradnem treningu podčrtal dejstvo, da vseeno ni edini slovenski adut za krojenje razpleta kolesarskega maratona ob stoletnici izvedbe prvega (takrat še samo za amaterje) svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu.
"Na srečo se ne zanašam"
"Enkrat na leto, da si tako osredotočen na eno samo dirko. V nedeljo bo zame obstajala samo ciljna črta v Leuvnu. Vsi letošnji dosežki so v nedeljo nepomembni. Kvečjemu so olajševalna okoliščina, da bom lahko bolj sproščen. V nedeljo nimam česa izgubiti, letos sem se že dokazal," je jasen državni prvak, ki je po zmagi v Kopru eksplodiral. Dobil dve etapi Toura in zadnjo etapo Dirke po Belgiji ravno v Flandriji. Ob tem pa zbral še kopico drugih mest (samo poleti je bil šestkrat drugi).
"Moj edini cilj je, da pridem do konca brez obžalovanja. Lahko nadziram samo tiste stvari, ki jih lahko. Tehnične okvare, padci, to me ne obremenjuje. Na srečo se ne zanašam. Sam bom dirkal kot znam: metodično, skoncentrirano. Užival bom v vsaki minuti od sedmih ur dirkanja v nedeljo. Imamo vrhunski material, vrhunsko podporo, boljšo kot večino reprezentanc," je Mohorič poudaril, da ima tokrat reprezentanca zaslombo najbolj slovensko obarvane ekipe svetovne serije.
Selektor tokrat Štangelj
Bahrain Victorious, ki ima tehnično bazo v Mengšu, je na Mohoričevo prošnjo poskrbel za vse tehnično podporo, tudi z dodatnim osebjem. Ne nazadnje bo tudi v spremljevalnem vozilu glavno besedo imel, tokrat v selektorski vlogi, sicer športni direktor bahrajncev Gorazd Štangelj.
"Gorazd bo v avtomobilu šef. A smo vsi člani ekipe izkušeni, da vemo, kje sta naše mesto in vloga. Imamo tudi dovolj časa, da se sami pogovorimo in razčistimo, kakšni so cilji in ideje, tako da bo šlo na dirki vse bolj samoumevno, tudi ko se bo kaj zapletlo. V 270 km je nemogoče, da se kaj ne zaplete. Lahko bomo vsi razočarani v nedeljo zvečer. A se nimamo česa bati. Moramo pa spoštovati vse druge, ki so prav tako trdo delali in trenirali za SP in z upravičenostjo računajo na mavrično majico. Favoritov je več kot deset, večina bo ostala praznih rok, a sam upam, da ne bomo mi med njimi," je sklenil Mohorič, ki je na stavnicah sedmi favorit dirke.
Maraton z 42 kratkimi klančki
Antwerpen–Leuven. S kolesom 50 km razdalje, od tega skoraj 40 km po ločenih kolesarskih poteh, z le 110 metri skupnega vzpona. Prijeten, lahkoten nedeljski izlet. A ne za elito cestnih kolesarjev – za potrebe svetovnega prvenstva 2021 se bodo po vzhodni Flandriji podali na maraton, dolg kar 268,3 km, ki prinaša 42 kratkih vzponov (noben daljši od kilometra) in skupaj 2562 višinskih metrov.
"Debata je večinoma tekla o materialu. Matej je progo naštudiral "u nulo", čeprav še ni bil tukaj. Prek VeloViewerja in Google Maps je proučil vse podrobnosti, kakšne kocke so, na koliko moramo napolniti gume ... Dobro je slišati o tem, od nekoga, ki se je res popolnoma posvetil dirki," je Luka Mezgec potrdil, da je bil četrtkov ogled stereotipni dirkaški, kjer se je največ vrtelo besed o barih, gumah, nastavitvah.
Dirka podobna Brabantski puščici
Vseeno se je pri tem tudi pošteno navilo tempo, da se je videlo, kakšna je tekmovalna hitrost ob vstopih v ovinke in na začetkih klancev. Boj za mesta, pozicioniranje oziroma pravo mesto v karavani je namreč ključna stvar na dirkah v Flandriji, s katerimi imata največ izkušenj med slovensko osmerico ravno Mohorič in Mezgec.
"Prve štiri ure je treba preživeti, da lahko nato dirkaš. Mogoče bomo morali do takrat skuriti že pol ekipe, da bodo kapetani v igri. Proti meni zagotovo govori predvsem dolžina. A sem še leto izkušenejši, motor je vzdržljivejši," je komentiral slovenski šprinter, ki bo adut za primer, če bi prišlo do zaključka večje skupine – kar v Flandriji pomeni gruča 20 kolesarjev.
"Trasa je zelo podobna Brabantski puščici. Zadnji krog je zelo tehničen," je Mezgec še primerjal neobičajno razbito traso nedeljske dirke elite, ki bo za slovenskega šprinterja sicer zadnja v sezoni 2021.
Dva kroga: dvakrat težji flandrijski in osemkrat po Leuvnu
Po 8 kilometrih zaprte vožnje po ulicah Antwerpna sledi 56 km ravninski prehod do Leuvna, kjer se spustijo v tamkajšnji mestni krog, a le za en krog in pol. Sledi prvi tako imenovani flandrijski krog, ki res poteka po vzponih omenjene Brabantske puščice. Tukaj se skrivata klanca s kockami: Moskastraat (550 m z 8%, maksimalno 18%) in Bekestraat (439 m s 7,6% maksimalno 15%). Sledijo štirje krogi po Leuvnu, nato drugič flandrijski krog med 185 in 230 km dirke, ko se napoveduje glavna selekcija, za zaključek pa še dva kroga in pol po Leuvnu.
Šele osmo prečkanje ciljne črte bo dalo novega svetovnega prvaka, zadnji vzpon je Sint-Antoniusberg (230 m s 5,5%, maksimalno 11%), ki je delno tlakovan: kolesnice so iz velikih gladkih plošč, vse preostalo pa je pokrito s kockami. Še zadnji dokaz, da bosta ključna pozicija in boj za vstope na teh kratkih, a mestoma strmih klančkih.
Roglič dopolnjuje slovenski osmerec
Slovenska kolesarska reprezentanca se je iz zahodne Flandrije v vzhodno preselila v sredo, pri čemer se je trojica na pot podala kar s kolesom: Pogačar, Jan Tratnik in Urška Žigart, ki je sicer ostala brez glasu. Četrtkov uradni trening so opravili po skupinah nastopajočih, pri čemer se je edini mlajši član Matevž Govekar skušal držati elitne sedmerice, a so se mu na hitrem krogu odpeljali. Zadnji, osmi, član udarne osmerice Primož Roglič se ekipi z dovoljenjem pridruži danes.
"Bili smo kar razpoloženi. Ogledali smo si progo, preizkusili opremo, preverili ovinke, klance. Malo smo tudi drug drugega stestirali. Imeli smo dober trening. Komaj čakam nedeljo.
Vsako leto komaj čakam svetovno prvenstvo," je o uradnem treningu povedal Pogačar, ki ne skriva zadovoljstva nad dirkanjem za reprezentanco: "Odraščali smo skupaj. Slovenski krog kolesarstva je kar majhen. Vsi se dobro poznamo. Lepo se je zbrati skupaj, potrenirati, podružiti."
Napovedi za nedeljsko dirko v širši krog kandidatov za odličja redno uvrščajo tudi dvakratnega prvaka Dirke po Franciji, ki sicer med člani sploh še ni dirkal v Flandriji, a ima s flamskimi cestami in dirkami izkušnje iz mlajših kategorij. Dejstvo, da so skupaj le štirje pravi odseki kock v skupni dolžini 2 km, tudi govori v korist tekmovalcem, ki niso popolnoma doma na kockah.
Pogačar: Igramo lahko na več kart
"Od EP-ja dalje se vse bolj počutim. Optimističen sem za nedeljo, da bom dober. Matej nas je kar poučil. O barih, za kocke, kako se pelje po njih kakšno kolo, kam in kdaj. On se je res vrgel v to," je tudi Pogačar potrdil, da šlo na ogledu za pravo strokovno ekskurzijo. Kljub prisotnosti osmih Slovencev na štartni listi pa bronasti iz Tokia napoveduje drugačen pristop k dirki, kjer bodo Slovenci skušali izkoristiti dinamiko favoriziranih ekip.
"Mogoče nismo reprezentanca, ki mora stopiti v ospredje. To mislim, da so zlasti Belgijci in Italijani. Mi lahko igramo na več kart, zato so možnosti kar lepe. Peloton nas kar spoštuje, vedo, česa smo sposobni."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje