"Kar nekaj časa je trajalo. Bilo je res tesno. Nisem mogel verjeti, da sem zmagal, vse dokler niso uradno potrdili," je trenutke čakanja po prečkanju ciljne črte v osrčju Valonije opisal prvi slovenski zmagovalec ene izmed petih največjih enodnevnih kolesarskih dirk v sezoni. Še en veliki športni mejnik, ki ga je prestavil Primož Roglič. Nekoč smučarski skakalec, zdaj vodilni kolesar sveta.
Alaphilippe onemogočil dva zasledovalca,
Nedeljski razplet se je že vpisal med epske, saj je pred tednom dni v Imoli kronani svetovni prvak Julian Alaphilippe po nevarnem manevru, s katerim je iz šprinta izločil Marca Hirschija in Tadeja Pogačarja, 20 m pred ciljem vstal in že zmagoslavno dvignil roke, medtem ko je zasavski orel odločno letel naprej in skočil prek cilja za 5 cm pred Francozom.
... a Rogliču tudi izpraznil desno stran
"Težko komentiram, saj niti nisem dobro videl. Sam sem bil na desni strani. Vseskozi sem imel prosto pot za šprint. Si moram še pogledati vse počasne posnetke, da bi lahko komentiral. Pač kolesarstvo, na koncu si res utrujen, hkrati pa vse daš od sebe v šprintu in se hitro kaj zgodi," je Roglič kot običajno diplomatsko in umirjeno podal svoj pogled na incident, zaradi katerega so Alaphilippu na koncu odvzeli 2. mesto in ga postavili na rep peterice, tudi za Mateja Mohoriča, ki je iz ozadja priletel kot metek in popestril zadnjih 500 m.
Kot v življenju: vedno gre gor in dol
Pred dvema tednoma je bil Primož Roglič na napačnem koncu neverjetnega preobrata na Dirki po Franciji, ko je v predzadnji etapi v kronometru izgubil 57 sekund prednosti, rumeno majico pa je moral predati rojaku Tadeju Pogačarju. Prizor bolečine, ko je obsedel na asfaltu na vrhu Vogezov, ekipni tovariši pa so ga tolažili po izgubi največje kolesarske dirke na svetu. A Rogla se ni predal malodušju, že na SP-ju je bil šesti, zdaj je izpolnil karierni cilj.
"Kot v življenju. Vedno gre gor in dol. Nikoli ne veš, ali ne bo naslednji dan tvoj najboljši. Vedno stremim po nečem novem in nečem boljšem. Ne objokujem stvari za nazaj. Dirke se nadaljujejo. Končno sem nekaj zmagal, kajne!" je bil dodatek, ki ga je Roglič v nedeljo ponovil v vsakem intervjuju, s čimer si je pridobil številne nove navijače. Zmagovati vsekakor zna Roglič: ne nazadnje je bila to že kar 42. profesionalna zmaga!
Številke pokazale, da je bil močnejši kot v Pauju
"Sem človek, ki hitro premeljem stvari in se odločim. Po La Planche des Belles Filles sem ostal popolnoma vpet v kolesarstvo, treninge, priprave na nove dirke. Tako niti nisem imel kaj veliko časa razmišljati ali se pogovarjati," je Roglič še poudaril, da mu je zgoščeni tekmovalni urnik tudi pomagal, da se ni prav veliko ukvarjal z vprašanjem, kaj je šlo narobe v 20. etapi.
Ne nazadnje so tudi številke, objavljene v nizozemskem časopisu AD, pokazale, da je odpeljal čisto spodoben kronometer, a je bil Pogačar tisto soboto z drugega planeta. Ne nazadnje je Roglič na desko lepih deklet (La Planche des Belles Filles) oddajal med vožnjo več moči kot med zmagovitim kronometrom v Pauju, s katerim je lani septembra na Vuelti oblekel rdečo majico, ki je ni več slekel do Madrida.
Kolesarski spomeniki = templji, temelji in navdih
Med slovenskimi športnimi navdušenci so redki, ki ne poznajo vseh treh Grand Tourov ‒ tritedenskih kolesarskih maratonov: Tour de France, Giro d'Italia in Vuelta a España. A na strani enodnevnih dirk obstaja izbor petih klasik, ki se jih od 80. let dalje drži naziv kolesarski spomeniki. V običajni sezoni se štirje spomeniki odpeljejo spomladi marca in aprila: Milano–San Remo (Primavera = spomladanska klasika), Dirka po Flandriji (Ronde), Pariz–Roubaix (L'Enfer du Nord = severni pekel) in Liège–Bastogne–Liège (La Doyenne = najstarejša). Piko na i navadni sezoni oktobra postavi Po Lombardiji (Classica delle foglie morte = klasika odpadlega listja).
V Ardenih izpolnil cilj kariere
Ardenska in lombardska klasika sta edini, ki sta pisani po okusu kolesarjev, sposobnih zmagovati na tritedenskih dirkah, zato nie čudno, da je Roglič doslej trikrat poskušal na Il Lombardii, kjer je v prejšnjih treh letih postopoma napredoval: s 40. na 17. mesto, lani je kot prvi favorit končal na 7. mestu, pri čemer je občutil, kako je, ko vsi dirkajo proti tebi.
"Vedno sem prihajal bližje in bližje uspehu na spomeniku Po Lombardiji. Zagotovo je bila zmaga na eni izmed petih najpomembnejših enodnevnih dirk cilj moje kariere," je nasmejani Roglič v Liègu pripovedoval, da se še kako zaveda zgodovinske teže, ki jih ima peterica klasik.
Ve, da je dober skorajda v vsem
Recept za uspeh? "Zagotovo moraš biti dober. Videl sem in dobil potrditev, da sem lahko dober v skorajda vsem v kolesarstvu. Zakaj pa ne? Od začetka sem bil samozavesten. Nedelja je šla po načrtu. Naša ekipa je bila spet izredno močna. Vsi fantje so opravili izjemno delo. In sem jim resnično hvaležen," je 30-letni Slovenec podčrtal pomen ekipnega dela vseh pri Jumbo Vismi. Nizozemska ekipa je v na glavo obrnjeni sezoni najprej po zaslugi Wouta van Aerta dobila Milano–Sanremo, Po Lombardiji pa je George Bennett zaostal za Jakobom Fuglsangom.
Prekosil Brajkovičevo 2. mesto iz Lombardije 2008
Doslej je bila najboljša slovenska uvrstitev na spomenikih 2. mesto Janija Brajkoviča iz Lombardije leta 2008, ko je dresu Astane v šprintu za tolažilno nagrado ugnal še zdaj dejavnega Kolumbijca Rigoberta Urana, dvojica pa je v Como prišla 24 sekund za Italijanom Damianom Cunegom.
Kot na Vuelti: Rog 1., Pog 3.
"Prvič sem prišel na LBL in sem resnično vesel ter ponosen, da nam je uspelo zmagati.
Vedno je ogorčen boj, bil je res dolg dan. 258 km, na koncu so pa odločali centimetri," je Roglič poudaril tudi dejstvo, da se je sploh prvič udeležil najpomembnejše ardenske klasike, ki je bila hkrati njegova prva enodnevna dirka na severu Evrope. In kot običajno mu je družbo na zmagovalnem odru delal Tadej Pogačar, ki je bil kot na Vuelti tretji.
V Belgiji, kjer so ga zlasti v flamskem delu države še prejšnjo nedeljo razglašali za krivca, da njihov nacionalni kolesarski junak Wout van Aert ni ujel Juliana Alaphilippa in mu speljal zlate medalje ter mavrične majice, je Roglič namreč doslej dirkal le dvakrat. Leta 2016 se je udeležil Dirke po Beneluksu (zdaj uradno BinckBank Toura, ki ga je v soboto v velikem slogu dobil Mathieu van der Poel, ki je bil v nedeljo na koncu sijajni šesti). Pred štirimi leti je enotedensko dirko Rogla sklenil na 18. mestu. Leta 2017 je bil Zasavec na Ster ZLM Touru že skupno drugi, potem ko je dobil uvodni prolog.
Uživajmo v trenutku in na zdravje
Kako naprej? Ali je že zaključil sezono? Bo za lastni užitek in pomoč ekipi slučajno dirkal tudi na kakšni klasiki na kockah? Ali bo res šel branit zmago na Dirko po Španiji? V trenutkih velikega zmagoslavja je bilo še prezgodaj za takšna vprašanja: "Ne vem. Uživajmo v trenutku, saj mi je končno uspelo nekaj zmagati. Veselimo se."
Ali kot je za omizjem Jumbo Visme dejal Primož Roglič: "Na zdravje!"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje