Res je presenetljivo, da se je skoraj štiri desetletja čakalo na vrnitev kolesarske karavane v Veliko Britanijo, natančneje v Anglijo. Ob tem seveda ne smemo prezreti tukajšnjega druženja najboljših na cesti tudi med olimpijskimi igrami v Londonu pred sedmimi leti. Tam so bila tekmovanja v Londonu in okolici odlično obiskana. Če dodamo še vsa druga tekmovanja, ki so vezana na dve kolesi z lastnim pogonom, pa je bil obisk več kot odličen. Tisti, ki so imeli možnost oditi tudi na londonski velodrom ali pa na vragolije, ki jih kolesarji počenjajo na BMC kolesih in prihajajo iz naših koncev, pa skoraj niso mogli verjeti svojim očem. Ob tem tekmovanj z gorskimi kolesi v olimpijskem krosu niti omenili nismo, pa je bilo tudi tam polno obiskovalcev.

Tako je pač ko nanese beseda na kolesarski šport v Angliji. In ne glede na to, da so Angleži tokrat ostali skoraj brez odmevne zmage v dosedanjem poteku sezone, tudi na vseh treh tritedenskih dirkah, bo v Yorkshiru vse do nedelje ob proge prišlo ogromno ljudi. Že danes se govori o tem, da bo samo na nedeljski dirki moške elitne kategorije ob progi, ki bo dolga kar 284 kilometrov, milijon ljudi.

Že v soboto ob tekmovanju invalidov na kolesu, kjer so dosežki šteli tudi za olimpijski nastop naslednje leto, je bilo v majhnem letoviškem mestu Harrogatu kot v panju. V središču mesta ob Parlamentarni ulici z rahlim vzponom, se je dalo slišati številne glasbene skupine. V navijaškem parku, teh tu zares ne manjka, pa se je na prizorišču treh igrišč za ragbi gnetlo najbrž več ljudi, kot jih v mestu živi sicer.

Vreme jo bo prirediteljem kar grdo zagodlo. Ko smo ob prihodu tu zagledali skoraj enako vzdušje kot pred poletom iz Benetk, smo si rekli, ali smo sploh prispeli v Anglijo. Pa seveda smo. Na to nas je takoj spomnila tradicionalna angleška okolica, kot da bi spremljal kak zgodovinski filmski spektakel na TV-zaslonih. Tudi vožnja po levi strani je za nas kar naporno opravilo, sploh če je volan na naši strani. Angležem tudi to, da je na avtu naša registracija, ne pomeni veliko, saj jo v svoji zaverovanosti vase zagotovo ne prepoznajo. Ko si v avtu britanskih registrskih oznak, pa ti v slogu južnjaških šoferjev ob napaki tudi tu pokažejo, kaj le delaš za volanom. Res pa je, da ni glasnega hupanja in groženj tistih, ki so prepričani da za volanom znajo vse.

In še nekaj je zanimivost, vožnja je tu na podeželju podobna dirki. Skoraj vsi si dajo duška. Šele ko se bližaš večjim mestom, in to Harrogate ni, pa so omejitve na svojih mestih. To smo opazili na poti iz Manchestra prek Leedsa do slovenskega hotela na čistem angleškem podeželju, ki prej ali slej služi počitku tistim, ki so svoje za dobrobit Združenega kraljestva že opravili. Sinoči, ko se je reprezentanci pridružil še prvi kolesar sveta Primož Roglič, pa so v hotelu sem ter tja noreli svatje na poroki. Vse se je dogajalo ob najbolj poznanih melodij angleškega popa, ki jih seveda nikoli ne zmanjka.

V tem vzdušju se začenja odštevanje za sredino uro resnice najboljših in predvsem za zaključek, ki je na sporedu zadnji tekmovalni dan. Težko je vse skupaj oceniti že zdaj. Čuti pa se, da je pred nami zares posebno prvenstvo. Morda tudi s tekmovalnega vidika. Je pa dejstvo, da vsak prireditelj doda nekaj svojega, mavrična tekmovanja pa imajo povsod svoj čar. Le eno v zadnjem obdobju ni bilo na visoki ravni. Zdaj je mimo in ne bomo o tem. Sploh ne na začetku tedna.

Kronometer, mladinke, 13,7 km:         
  1. A. GAREJEVA       RUS       22:16 
  2. S. VAN ANROOIJ    NIZ       +0:03 
  3. E. BACKSTEDT       VB        0:10 
 ...                                   
 24. N. JANČIČ         SLO        1:34 
 49. A. AHAČIČ         SLO        3:52 
                                       
Kronometer, mladinci, 27,6 km:         
  1. A. TIBERI         ITA       38:28 
  2. E. LEIJNSE        NIZ       +0:08 
  3. M. BRENNER        NEM        0:12 
 ...                                   
 32. B. MURN           SLO        2:59 
 37. G. GLIVAR         SLO        3:20