Ko je zmagovalec Dirke po Franciji leta 1996 Bjarne Riis oznanil, da bo 33-letni Španec kapetan izjemno močne ekipe CSC, so bili mnogi skeptični. Za seboj je imel že 17 nastopov na treh največjih tritedenskih dirkah, zmagal pa ni nikoli. Po Pirenejih ni prav nič kazalo na njegovo zmago, Frank Schleck je blestel, v zadnjem tednu pa je zadržani hribolazec dokazal svojo moč. Na legendarnem vzponu na L'Alpe d'Huez je deklasiral tekmece in odpeljal še življenjski kronometer.

Ekipa CSC je bila razred zase
V letošnji sezoni spomladi ni veliko dirkal, vse priprave je posvetil francoski pentlji, in to se mu je še kako obrestovalo. Ekipa CSC je bila daleč najmočnejša. Brata Frank in Andy Schleck sta bila vseskozi v ospredju. Svetovni prvak v kronometru Fabian Cancellara je narekoval močan ritem na čelu glavnine, vlečni konj na vzponih je bil Nemec Jens Voigt. Kurt Asle Arvesen je celo dobil 11. etapo, svoje pa so na ravnini opravili še Volodimir Gustov, Nicki Sörensen in Stuart O'Grady.

Na L'Alpe d'Huezu dokazal svojo moč
Sastre se ni izkazal na kronometru v Choletu, tudi v Pirenejih ni bil povsem v ospredju. Po 10. etapi s ciljem na Hautacamu je bil skupno šele šesti, v ekipi CSC pa se je vse vrtelo okrog Franka Schlecka. Najprej se je izkazal na uvodni alpski etapi s ciljem na Prato Nevosu, kjer je znižal zaostanek v skupnem seštevku na 49 sekund. Frank Schleck je bil v rumenem, a Riis je stavil na Sastreja. Na 13,8 km dolgem vzponu na L'Alpe d'Huez je napadel na prvem strmem odseku. Nihče mu ni mogel slediti in v cilj je prišel z več kot dvema minutama naskoka pred tekmeci.

Spomnil se je na pokojnega bratranca
Zmago je posvetil svojemu bratrancu Joseju Marii Jimenezu, ki je umrl leta 2003. Kolesar, ki so ga klicali španski Marco Pantani, je bil sijajen v gorah, zelo slab pa v kronometru. Zunaj dirk je živel burno življenje in na koncu tragično končal. ''El Chaba me je pustil samega na cestah Toura. To zmago posvečam njemu. Imela sva iste sanje, jaz sem jih končno izpolnil,'' je v cilju dejal Sastre, ki je na mitskem vzponu prvič v karieri oblekel prestižno rumeno majico.

Uro resnice je odpeljal odlično
Pred kronometrom (53 km) v Saint Amand Montrondu mu večina poznavalcev ni dajala veliko možnosti. Cadel Evans, ki je lani le za 23 sekund izgubil Tour proti Albertu Contadorju, je zaostajal minuto in 34 sekund, a je bil v vožnji na čas na papirju precej boljši. Sastre se ni zmenil za napovedi, odločno se je pognal s štarta in vseskozi nadzoroval potek. Franka Schlecka je tik pred ciljem ujel, hitrejši je bil za več kot tri minute. V uri resnice je izgubil le 28 sekund proti Avstralcu Evansu in se veselil dosežka kariere.

Izkoristil je obdobje brez pravega šampiona
V pravi formi je bil ob najbolj primernem trenutku, zadnjem tednu Toura. Srečo je imel tudi, da je bila letošnja dirka povsem odprta. V kolesarstvu trenutno ni takega asa, ki bi prevladoval več let zapored. Armstrong, ki je mlel vse pred seboj, je tri leta v pokoju, njegovega naslednika pa ni na vidiku. Španski zvezdniki, ki so bili v igri za zmago na Touru Roberto Heras, Joseba Beloki in Francisco Mancebo, ne smejo nastopati zaradi vpletenosti v dopinške škandale.

Brez dopinških grešnikov je bila pot odprta
Španci so slavili na francoskem krogu tretjič zapored. Leta 2006 je bil najboljši Oscar Pereiro (po diskvalifikaciji Landisa), lani pa Alberto Contador, ki je letos slavil tudi na Giru. Na letošnjem Touru bi bil veliki favorit, a njegova ekipa Astana ni bila povabljena zaradi škandalov na lanski dirki (Aleksander Vinokurov in Andrej Kašečkin sta jemala nedovoljena poživila). Kljub vsemu so bili v karavani še vedno izjemni kolesarji. Ricardo Ricco je kraljeval na prvih dveh gorskih etapah, skupaj z Leonardom Piepolijem sta morala zapustiti Tour po novi dopinški aferi in Sastre je imel znova tekmeca manj.

Velikega Miguela Induraina ne bo nikoli ujel, Bask je slavil petkrat zapored (1991-95), izenačil pa se je tudi s Federicom Bahamontesom, Luisom Ocano in Pedrom Delgadom, ki imajo prav tako eno zmago.

Riis je vseskozi stavil nanj
Njegova zmaga je tudi plod mojstrske taktike Riisa, ki je v ospredje postavljal brata Schleck, Carlos pa je igral stransko vlogo, čeprav je bil v resnici glavni adut. ''Moja najboljša odločitev je bila, da sem sprejel vabila Bjarneja Riisa in se pridružil ekipi CSC. Zavedam se, da mi športni direktor povsem zaupa, zato sem bil že dvakrat drugi na Vuelti in tretji na Touru. Ekipa je bila sijajna. Brata Schleck, Cancellara in Voigt so bili izjemni, tu sem imel veliko prednost pred tekmeci. Še nikoli nisem bil tako dobro pripravljen,'' je po veliki zmagi dejal Sastre, ki je osmič nastopil na Touru.

Včasih preveč pohodi plin
V ekipi je zelo priljubljen, nihče nima ničesar slabega za povedati o njem. Najbolj ga pozna fizioterapevt Alexander Sans Vega, ki mu Carlos najbolj zaupa. ''On je res povsem preprost, ima le eno pomanjkljivost. Rad prehitro vozi avtomobil,'' je povedal Sans Vega, ki je s Sastrejem v dobrih in slabih trenutkih.

Prestop v CSC je bil zadetek v polno
Profesionalno kariero je začel leta 1997 v ekipi ONCE, kjer so vozili številni zvezdniki. Tistega leta Francoz Laurent Jalabert in Švicar Alex Zülle. Na začetku je bil v vlogi pomočnika, leta 2000 pa je na Vuelti postal kralj gora. Julija 2001 se je prvič preizkusil na Touru in končal na 20. mestu. Konec leta ga je Riis uspel zvabiti v svojo ekipo CSC. Danec, ki je priznal, da je ob svojih največjih uspehih jemal EPO, ima vedno dober nos za velike kolesarske talente. Na Touru 2003 je Sastre dobil 13. etapo s ciljem na Ax-3 Domainesu, v cilj pirenejske etape pa je pripeljal z dudo v ustih, pozdravil je svojo hčerko.

Na Vuelti v vlogi kapetana do 2. mesta
V moštvu CSC je bilo vse bolj jasno, da je pravi kapetan Ivan Basso. S Sastrejem sta v Ameriki trenirala pravo držo za vožnjo na čas v vetrovniku. Italijan je postal največji konkurent Lanca Armstronga na Touru, Sastre mu je vedno stal ob strani, sam pa je iskal priložnost na Dirki po Španiji. Septembra 2005 je v Madrid pripeljal na 3. mestu, a je bil zmagovalec Roberto Heras zaradi dopinga (EPO) diskvalificiran, Carlos je tako zaostal le za Denisom Menčovom.

Pred dvema letoma je končal vse tri velike dirke
Leta 2006 je tekmoval na vseh treh največjih dirkah na svetu, kar je res izjemen dosežek. Na Giru je na strmih vzponih vlekel Bassa, ki je povsem potolkel tekmece in zanesljivo oblekel rožnato majico na cilju v Milanu. Tik pred začetkom Toura so Bassa suspendirali zaradi vpletenosti v zloglasno operacijo Puerto.

Sastre je bil predviden za prvega pomočnika, kar naenkrat pa je postal kapetan. Na Elizejske poljane je pripeljal na 4. mestu, a je bil naknadno diskvalificiran Floyd Landis. Na Vuelti mu je zmanjkalo moči in končal je na nehvaležnem 4. mestu. Lani je bil na Touru znova četrti, na Vuelti pa drugi. Premočan je bil Rus Menčov.

V domovini še nima statusa Torresa in Nadala
Španci težko verjamejo, kaj vse se jim je zgodilo v zadnjih sedmih tednih. Carlos je miren človek, ni vajen soja žarometov. Fernando Torres je Španiji zagovotovil zmago na Euru, Rafael Nadal je v Parizu in Wimbledonu ugnal Rogerja Federerja, oba sta v domovini pravi ikoni. Skromni Sastre je dan po zmagi na Dirki po Franciji obiskal Aalter v Belgiji, kjer ima svoj edini klub navijačev. Pozdravilo ga je ogromno njegovih privržencev, njegova priljubljenost bo zdaj prav gotovo narasla tudi v domovini.

Zmagovalci Toura v zadnjih 20 letih:
1988 Pedro Delgado (ŠPA)
1989 Greg LeMond (ZDA)
1990 Greg LeMond (ZDA)
1991 Miguel Induráin (ŠPA)
1992 Miguel Induráin (ŠPA)
1993 Miguel Induráin (ŠPA)
1994 Miguel Induráin (ŠPA)
1995 Miguel Induráin (ŠPA)
1996 Bjarne Riis (DAN)
1997 Jan Ullrich (NEM)
1998 Marco Pantani (ITA)
1999 Lance Armstrong (ZDA)
2000 Lance Armstrong (ZDA)
2001 Lance Armstrong (ZDA)
2002 Lance Armstrong (ZDA)
2003 Lance Armstrong (ZDA)
2004 Lance Armstrong (ZDA)
2005 Lance Armstrong (ZDA)
2006 Oscar Perreiro (ŠPA) - po diskvalifikaciji Floyda Landisa
2007 Alberto Contador (ŠPA)
2008 Carlos Sastre (ŠPA)

Aleš Golob