Rik Van Looy na sredini zmagovitega odra na svetovnem prvenstvu 1960, ko je v Hohensteinu v tedanji Vzhodni Nemčiji v zaključku cestne dirke ugnal Francoza Andreja Darrigarda (levo), medtem ko je rojak Josef Cerani osvojil bronasto medaljo. Foto: AP
Rik Van Looy na sredini zmagovitega odra na svetovnem prvenstvu 1960, ko je v Hohensteinu v tedanji Vzhodni Nemčiji v zaključku cestne dirke ugnal Francoza Andreja Darrigarda (levo), medtem ko je rojak Josef Cerani osvojil bronasto medaljo. Foto: AP

"Rik Van Looy je včeraj, na rojstni dan svoje žene Nini, ki je umrla januarja 2021, po kratki bolezni mirno umrl v krogu svoje družine,“ je zapisala družina v sporočilu javnosti. "Umrl je cesar iz Herentalsa," je zapisala belgijska novičarska agencija Belga.

Kdo je pred Eddyjem Merckxom veljal za največjega kolesarja? Če se vpraša najbolj kolesarsko obsedeno državo, je to bil Rik Van Looy, ki je tudi po predaji svojih rekordnih dosežkov veljal za najbolj priljubljenega kolesarja in športnika Belgije.

Večni napadalec z izjemnim sprintom

Močan sprinter, ki je blestel na vseh mogočih enodnevnih dirkah, hkrati je na vzponih znal držati tempo najboljših hribolazcev, predvsem pa je rojake in kolesarske navdušence v 50. in 60. letih navduševal z izjemnim napadalnim slogom, pri čemer je pogosto zgodaj napadal, velikokrat je uspel z dolgimi samostojnimi pobegi. Če bi bil kanček bolj preračunljiv, bi lahko osvojil tudi kakšno tritedensko dirko, so mnenja kolesarskih zgodovinarjev, a Van Looy se nikoli ni odpovedal nenehnim napadom, ki so se na tritedenskih dirkah končali s padci in odstopi, zato pa je serijsko nabiral zmage vsepovsod drugod.

Dvakratni zaporedni svetovni prvak s skupno 371 zmagami

Van Looy je v letih 1960 in 1961 osvojil naslov svetovnega prvaka, obakrat je suvereno dobil ciljni sprint najmočnejših. Prvič v Hohensteinu v takratni Vzhodni Nemčiji, mavrično majico pa je nato ubranil v Bernu v Švici. Dvakrat je bil državni prvak, skupaj je Van Looy nabral 161 profesionalnih zmag, skupaj z vsemi slavji na dirkah nižje ravni pa je v karieri nabral neverjetnih 371 zmag.

Edini z osmerico velikih klasik

Večina zmag je bila z enodnevnih dirk, po modernem vrednotenju klasik pa je postal prvi kolesar, ki je osvojil vseh pet spomenikov – najpomembnejših pet enodnevnih dirk sezone. A pred 60 leti so govorili kar o osmih originalnih klasikah. In prav vseh osem je kot prvi in do zdaj še vedno edini osvojil prav Rik Van Looy, cesar Herentalsa.

  • Pariz–Roubaix 1961, 1962 in 1965
  • Ronde (Po Flandriji) 1959 in 1962
  • Milano–Sanremo 1958
  • Liege–Bastogne–Liege 1961
  • Dirka po Lombardiji 1959
  • Valonska puščica 1968
  • Pariz–Bruselj 1956 in 1958
  • Pariz–Tours 1959 in 1967

Ob peterici zdajšnjih spomenikov so med prestižne enodnevne dirke prištevali še Pariz–Tours, Pariz–Bruselj in Valonsko puščico. Tako Eddyju Merckxu kot Rogerju De Vlaemincku med lovorikami manjka Pariz–Tours. Za nameček je dobil tudi druge flamske klasike, med katerimi se zdaj najvišje vrednotita Gent–Wevelgem (1956, 1957 in 1962) in E3 (1964, 1965, 1966 in 1969).

37 etap na tritedenskih dirkah in dvakrat tretji na Dirki po Španiji

Na tritedenskih dirkah je Van Looy dobil sedem etap na Dirki po Franciji, 12 etap na Dirki po Italiji in kar 18 etap na Dirki po Španiji. Na zadnji je tudi dvakrat stal na stopničkah za skupno najboljše: tretji je bil na Vueltah 1959 in 1965. V karieri je sicer nabral tudi kar nekaj zmag na krajših tedenskih etapnih dirkah, med njimi izstopa Dirka po Belgiji 1961.

Odkritosrčni, neposredni in z jezikom spretni Van Looy je ostal ljubljenec javnosti, za nameček v primerjavi z drugimi kolesarskimi velikani preteklosti nikoli ni bil omadeževan ali povezan z dopingom.