"Ves trud, znoj, evforija ob zmagi, vse zbledi, če na cilju ni nikogar, ki bi ti s svojo prisotnostjo dal priznanje," so spoznali tisti, ki so Jureta Robiča pospremili do zmage v zadnjih dveh letih in na cilju ugotavljali, da je skoraj 5.000 kilometrov dolga dirka Raam organizacijsko na ravni podeželskega tekmovanja. Odkar se je pred tremi leti zamenjal organizator, še denarnih nagrad ni več.

Divji spust v Novi Mehiki
"Spomnim se, da je šlo nekoč v Novi Mehiki po klancu 108 km/h. V hrbet mi je pihal orkanski veter. Celo zavirati sem moral! Pri tem nisem imel svojega kolesa, ampak rezervno, ki je bilo premajhno. Če se samo spomnim, kako je letelo s tisto "skerco". Ja, tam me je pa bilo malo strah. Šlo bi tudi 130, če ne bi zaviral. Bil je čisto nov asfalt, črn, niti enega kamenčka ni bilo na njem," je podoživel adrenalinsko izkušnjo.

Bo treba za zmago spet prek svojih meja?
Raam je dirka, na kateri greš prek meja svojih sposobnosti in tega se kolesarji najbolj bojijo. Ko se jim "odtrga", so na meji smrti. "Šel sem že čez rob in tega ne privoščim nikomur. Teh stvari se ne da opisati. To je stanje, ko si na koncu moči in misliš, da boš umrl. A zdaj imam že toliko izkušenj, da se temu znam izogniti, vsaj lani mi je uspelo. A letos se zna to spet pojaviti, saj so prijavljeni vsi najboljši!" Leta 2006 je moral Robič na Raamu odstopiti zaradi pljučne embolije.

Mastni vici za razvedrilo
V najtežjih trenutkih bo Robiču pomagala njegova ekipa: "Točno vedo, kdaj imam krizo, saj se navzven vse opazi. Takrat si privoščim deset minut krepčilnega spanca (power sleep). Vodja ekipe je nekdanji biatlonec Uroš Velepec, ki me odlično pozna, z mano bo že tretjič zapored. Če me mora razvedriti, mi govori vice, tudi bolj pokvarjene, da se na glas režim. V najtežjih trenutkih mi zelo pomaga slika mojega sina Nala, ki bo novembra star pet let!"

Spodbudne misli ga še dodatno podžgejo
Nepogrešljiv je tudi zdravnik, ki mora nenehno paziti, da ima tekmovalec dovolj hrane. Robič dnevno pokuri do 16 tisoč kalorij, tako da enostavno mora ves čas jesti. Če mogoče pozabi, ga zdravnik hitro opomni. Morda najpomembnejša pa je pozitivna energija. Robič, ki na leto prekolesari okrog 40 tisoč kilometrov, dobro ve, kaj to pomeni. Prepričan je, da lahko vozi hitreje, če so njegove misli pozitivno naravnane: "Če imam pretok pozitivnih misli, kolesarim 5 km/h hitreje! 35 namesto 30!"

Tudi Baloh v igri za zmago
V posamični konkurenci se bo z izzivi Raama spopadel še en Slovenec, Marko Baloh. Prepričan je, da lahko krepko izboljša svoj rekord, kar pomeni, da bi bil lahko tudi v igri za zmago: "Da sem poleg redne službe in družine uspel v pripravah prevoziti skoraj 14 tisoč km, štejem za zelo uspešne priprave. Prepričan sem, da lahko čas iz leta 2006 izboljšam najmanj za 12 ur, če se vse uskladi, pa celo za 24 ur ali več. Zaradi moje bolezni bo treba biti previdnejši," pravi Baloh, ki je zaradi astmatičnega napada na letošnji Dirki okrog Slovenije ostal brez drugega mesta.

T. O.