Ideja o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger med Avstrijo, Slovenijo in Italijo ni nova, saj se je pojavila že konec 90. let prejšnjega stoletja za igre leta 2006, kar pa se na koncu ni uresničilo, in je takrat igre gostil Torino v Italiji.

Kot poroča avstrijska televizija ORF, je zdaj idejo spet obudil koroški deželni glavar, ki meni, da bi bile Avstrija, Slovenija in Italija primerne za organizacijo olimpijskih iger v duhu trajnosti, kot ga zagovarja Mednarodni olimpijski komite. Po njegovem mnenju bi bila skupna organizacija iger tudi v skladu z zamislijo ustanovitelja sodobnih olimpijskih iger Pierra de Coubertaina, da morajo igre povezovati ljudi in povzročiti čim manj škode v naravi.

Ker imajo vse tri države že obstoječe primerne objekte za pripravo tekmovanj, bi to pomenilo tudi manjšo škodo za okolje, je prepričan Kaiser, ki je bil zaradi megalomanskih novih športnih objektov in posledično velikih posegov v naravo kritičen do zimskih olimpijskih iger, ki jih letos gosti Peking.

Kot možna prizorišča Kaiser omenja športni park v Beljaku, ki bi lahko skupaj s Planico gostil nordijska tekmovanja, medtem ko bi lahko Bad Kleinkirchheim in Trbiž gostila tekmovanja v alpskem smučanju. Tukaj sta še športna centra v Celovcu in Beljaku, kjer bi lahko priredili tekmovanj na ledu.

Ker bodo naslednje zimske olimpijske igre leta 2026 potekale v Cortini d'Ampezzo, bo leta 2030 na vrsti neevropsko prizorišče, kar pomeni, da bi lahko skupna kandidatura Avstrije, Slovenije in Italije prišla v poštev za igre leta 2034.

Avstrijci do zdaj nenaklonjeni igram

Predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja Karl Stoss sicer opozarja, da so še nedavno avstrijske kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger naletele na neodobravanje med Avstrijci. "Poskusili smo dvakrat, enkrat z Innsbruckom in drugič z Gradcem, a ni bilo volje," je dejal.

Leta 2017 so z več kot 55 odstotki glasov na referendumu na Tirolskem zavrnili kandidaturo Innsbrucka za igre leta 2026. Za igre istega leta je nato kandidaturo zavrnil tudi mestni svet v Gradcu.

A Stoss je vseeno prepričan, da je tokrat drugače, saj je turizem ena od gospodarskih panog, ki je najbolj prizadeta zaradi pandemije covida-19 in bi zato kandidatura za olimpijske igre po njegovem mnenju danes naletela na širšo podporo.

Župan Hrovat: Morda čez nekaj desetletij

Manj živa je ideja v tem trenutku v Sloveniji. "Ta ideja se stalno obuja, večkrat o njej razpravljamo na različnih sestankih, a vsebinsko še nismo bili tako daleč, da bi resno razpravljali o novi kandidaturi," je za STA v Pekingu potrdil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko.

Da je olimpijska ideja v Kranjski Gori živa, je na odprtju Slovenske olimpijske vasice v petek potrdil tudi tamkajšnji župan Janez Hrovat, ki pa meni, da bo na kandidaturo treba počakati še nekaj desetletij.

"Na prelomu tisočletja smo zasnovali idejo o olimpijadi treh dežel, v katero smo verjeli, a pritisk kapitala iz Torina jih je odnesel na drugo prizorišče. Italijani so se odločili za finančno močnejši Torino. Mi še vedno verjamemo v olimpijado treh dežel. Morda čez nekaj generacij, ko meja že dolgo ne bo, morda pa bodo zanamci le čutili, da se igre le naredijo," je dejal Hrovat.

Hrovat je k temu dodal, da so partnerji v Trbižu in v Avstriji zelo zagreti. "Morda celo bolj kot mi. V resnici smo kar ta pravi skupaj za ta projekt," je še dejal. Najresnejšo plat iger pa je v Kranjski Gori predstavil podpredsednik OKS Janez Sodržnik: "Kot organizatorji smo sposobni organizirati igre. Vprašanje je, ali imamo za to dovolj denarja."