Prvak Lige NLB, ki ima enega najnižjih proračunov v najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini, odlično dela z mladimi. Duško Vujošević vsako leto, ko srbsko prestolnico zapusti nekaj nosilcev, odkrije kakšnega novega košarkarja, ki v velikem slogu stopi na evropsko košarkarsko prizorišče in se za tem kmalu proda v kakšen bogatejši klub.
Beograjski trdnjavi Pionir in Arena
Še posebej je Partizan neugoden na domačem terenu, kjer jih v dvorani Pionir, ki jo delijo z največjim tekmecem Crveno zvezdo, vedno v Evroligi bodri množica izjemno glasnih navijačev Grobarjev, ki vedno pripravijo peklensko vzdušje. Lani so dve tekmi odigrali Beograjčani tudi v večji dvorani Areni. Na srečanju proti Panathinaikosu je "padel" tudi evroligaški rekord po številu gledalcev, ki bo proti slovitemu grškemu tekmecu lahko v nevarnosti že 4. marca. Dvoboj, ki so ga gostitelji dobili s 63:56, si je ogledalo kar 22.567 gledalcev. Po obračunu so Beograd povsem upravičeno v tujini poimenovali kar "košarkarska prestolnica".
Zadnja tri leta črno-beli nimajo prave konkurence v regionalni jadranski Ligi NLB. Naslov državnega prvaka Srbije pa so osvojili že osemkrat zapored. Tudi v zgodovini je bil »parni valjak« vedno v vrhu jugoslovanske lige, zanj pa so igrali izjemni košarkarji, ki so bili nosilci igre izbrane vrste "plavih". Partizan je osvojil prvo prvenstvo nekdanje skupne države, takrat še pod imenom jugoslovanska armija.
"Kića, Praja, pobeda do kraja!"
Do naslednjega naslova so morali črno-beli čakati vse do sezone 1975/1976. Ranko Žeravica, ki je ekipo prevzel od svojega učitelja "profesorja" Aleksandra Nikolića, je sestavil zelo mlado moštvo na čelu z najboljšim »amaterskim« košarkarskim tandemom vseh časov - Draženom Dalipagićem in Draganom Kićanovićem. "Kića" in "Praja" sta bila tudi glavna nosilca igre Jugoslavije, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka leta 1978. V tem obdobju je klub osvojil še dva državna naslova in dva pokala Radivoja Koraća. Uspešno delo Žeravice je nadaljeval Dušan Ivković.
V osemdesetih je Partizanu, sezono je zanj odigral tudi Peter Vilfan, uspelo v Beograd zvabiti enega največjih talentov tistega časa. Tako, kot sta Dalipagić in Kićanović v prestolnico prišla iz Mostarja oziroma Čačka, je iz Kraljeva prišel mladenič iz Sandžaka Vlade Divac. Skupaj z legendarnim centrom so v klub prišli še Željko Obradović, Žarko Paspalj in Aleksandar Đorđević. Pod taktirko Vujoševića, ki je bil takrat star le 30 let, so leta 1989 osvojili Koraćev pokal.
Izjemna trojka Saše v Gentu
Aca Nikolić je po odhodu črnogorskega stratega v tujino upravi kluba predlagal naj za trenerja postavijo takrat še aktivnega košarkarja "Žoca" Obradovića. Željko je leta 1992 klub popeljal do največjega uspeha v zgodovini in osvojil prvega izmed svojih sedmih naslovov evropskega klubskega prvaka. Partizan je postal po sarajevski Bosni, zagrebški Ciboni in Splitu četrti jugoslovanski klub, ki se je zavihtel na evropski prestol. Junak tekme je bil Saša Đorđević, ki je za zmago nad badalonskim Joventutom zadel neverjetno trojko v zadnji sekundi srečanja. Poleg njega so pomembno vlogo imeli še Predrag Danilović, ki je zdaj predsednik kluba, Željko Rebrača, Ivo Nakić in Zoran Stevanović.
Vujošević se je na klop »parnega valjaka« vrnil leta 2001. Vmes je Partizan imel sicer nekaj slabših sezon, a vseeno so številna zveneča imena oblekla črno-beli dres. V srcih vseh Grobarjev bo vedno ostal tragično umrli Haris Brkić, ki je bil leta 2000 ustreljen pred dvorano Pionir. V Suproligi je zablestel Miroslav Berić, ki je bil prvi strelec tekmovanja. Nekaj odličnih sezon je v Beogradu odigral Dejan Milojević, ki po odhodu v tujino ni nikoli dosegel nivoja svojih iger iz Partizana. Uspešno je eno sezono odigral tudi zapriseženi "zvezdaš" Milan Gurović. Izkazali pa so se še Luka Bogdanović, Predrag Šuput, Vule Avdalović, Vlado Ščepanović … Ogromno je obetal Miloš Vujanić, ki je bil v sezoni 2002/2003 prvi strelec Evrolige in uvrščen tudi v drugo peterko tekmovanja, a so mu izjemno kariero preprečile številne poškodbe.
Perović, Peković, Tripković, Tepić, Veličković …
Prvič so črno-beli osvojili regionalno jadransko tekmovanje pred tremi leti. Vujošević je sestavil izjemno obetavno ekipo na čelu s povratnikom iz Lige NBA Predragom Drobnjakom. Družbo sta mu pod obročem delala talentirana Kosta Perović in Črnogorec Nikola Peković. Prva dva sta po sezoni klub zapustila, Peković pa je zablestel prihodnje leto. Vujošević je odkril tudi trojico nadarjenih košarkarjev, ki je Beograd zapustila pred letošnjo sezono; Novico Veličkovića, Milenka Tepića in Uroša Tripkovića. Vsi so danes nosilci srbske izbrane vrste.

Letos je med glavnimi nosilci igre še en mladenič. Jan Vesely je pod Vujoševićevo okrilje prišel pred lansko sezono, ko je zapustil Kodeljevo, kjer je eno leto igral za Geoplin Slovan. Poleg njega je v letošnji zasedbi še kar nekaj izjemno obetavnih posameznikov. Glavno odkritje sezone pa je nedvomno Aleksandar Marić.
Duško ne kupi "mačka v žaklju"
Popularni 50-letni "Dule" ima tudi srečno roko s temnopoltimi košarkarji. Letos se je za odličen nakup izkazal Lawrence Roberts. Tudi Bo McCalebb, ki skupaj s še enim odkritjem črnogorskega stratega Aleksandrom Rašićem skrbi za organizacijo napada, je opravičil zaupanje. Lani je uspešno v Beogradu igral Stephane Lasme, pred njim pa so se izkazali tudi Milton Palacio, Vonteego Cummings, Fred House …
V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate nekatere košarkarje, ki so pustili pečat v dresu Partizana.