Se izplača? Bo izguba? Zakaj smo edini kandidat? V čem je smisel vsega? Številna vprašanja, ki so zaznamovala zadnje mesece, so bolj ali manj dobila zadovoljive odgovore. Zdaj časa za sprenavedanje in oklevanje ni več, prvenstvo se bliža, od njega nas loči še 33 mesecev.

Novinarska 18-urna ekskurzija je dala iztočnice za razmislek, kaj so tiste stvari, ki bodo odločile, ali bo turnir resničen uspeh Košarkarske zveze Slovenije in vse športne Slovenije.

Evforija
12.20, hotel Marriott v Münchnu: Iztok Rems je prišel iz dvorane, kjer je zasedal Izvršni odbor Fiba Europe, iz njegovih ust pa so se zaslišali zmagoviti krik in besede: "Dvaindvajset! Imamo ga!" Sledilo je čustveno objemanje ob dodelitvi Eurobasketa 2013.

"Najtežje je za nami, zdaj bo vse lažje," se je glasila evforična trditev, ki je spominjala na zmage Slovenije nad Grčijo (EP '05) in nad Hrvaško (EP '09). Zatem sta tako v Münchnu kot na omenjenih turnirjih sledili hitra streznitev in priprava na naslednji izziv.

Delo
12.35, hotel Marriott v Münchnu: Podpis pogodb med Košarkarko zvezo Slovenije, vlado in Fibo Europe. Sledi izčrpna novinarska konferenca za več kot 35 slovenskih novinarjev, ki tako rekoč sproti sporočajo besede v Slovenijo.

Do prvenstva, ki naj bi predvidoma potekalo od 28. avgusta do 15. septembra 2013, so le slaba tri leta. Organizacijski odbor je v grobem sestavljen, ekipe se bodo popolnile v naslednjih mesecih. Pri vsem je jasno: več bo delavcev in predvsem denarja, hitreje in lažje bo šlo, a že "trenje prvega oreha" - izbor krajev in dvoran - bo dvignilo obilo prahu.

Boj (za dvorane)
10. avgust 2010 - Stožice: Živčnost, grožnje o blokadi in dolgovi, na koncu pa se je dan končal z odprtjem nove ljubljanske dvorane, ki bo srce prihajajočega prvenstva 2013.

Ljubljana in Stožice bodo gostile drugi del tekmovanja in zaključne boje, o tem ni dvoma. Hala Tivoli bo samo ogrevalna dvorana. Eno izmed štirih predtekmovalnih skupin s po šestimi reprezentancami bo gostilo Celje z dvorano Zlatorog. Sledi oster boj za preostale tri skupine: Novo mesto in podjetje Krka (Jože Colarič) naj bi si že udarila v roko in bosta s skupnimi močmi zgradila novo dvorano, Češča vas ni ustrezna rešitev.

Na Dravskem polju je dilema jasna: Maribor ali Ptuj, oba ne prideta v poštev. Prvi nima dvorane in zaradi univerzijade tudi ne pravih možnosti za hitro novo gradnjo, drugi ima Terme in odločenost, zaradi katere bo dvorana stala z EP-jem ali brez njega.

Odlične možnosti (beri: podporo občine) ima Koper, ki čaka na Fibo, da bo njihov načrt preureditve dvorane Bonifika odobren. Najmanj možnosti od realnih izbir imajo Jesenice: dvorana, ki se obnavlja, bo sicer dokončana, v njihov prid pa govorita še gospodarska kriza in želja po geografski razpršenosti.

Tradicija
23. maja 1970: V dvorano Tivoli se je natrpalo 14 tisoč ljudi (!), ki so videli veliki košarkarski spopad med Jugoslavijo in ZDA. Prvo zlato za "plave" je bila krona kariere Iva Daneua, ki je k zmagi s 70:63 pripomogel z igro "po eni nogi" in štirimi točkami v končnici.

Slovenija je košarkarska dežela, kar dokazujejo tisoči slovenskih navijačev na zadnjih prvenstvih po vsej Evropi. Zvezde igre pod koši so prihajale in prihajajo iz različnih koncev države, pri čemer v oči bode mrk Maribora, katerega ulice so dale Daneua in Petra Vilfana. Ljudje igro razumejo, a so zahtevni in zahtevajo kakovost.

Velika tekmovanja
5. julij 1992: Met ob sireni za tri točke in zmago, žoga pa se je nesrečno odbila … Jure Zdovc je kot vodja Slovenije v Zaragozi zgrešil met, ki bi prinesel zmago nad Skupnostjo neodvisnih držav in nastop na olimpijskih igrah v Barceloni, kjer je nato navdušilo originalno sanjsko moštvo ZDA.

Litva 2011 bo dvignila pričakovanja evropskih ljubiteljev oranžne žoge. To od najbolj košarkarsko obsedenega naroda na svetu tudi pričakujemo. Hkrati se bodo ob Baltskem morju tudi delile vstopnice za London, kjer bo moški košarkarski turnir vnovič vrhunec poletnih olimpijskih iger. Po letu 2012 se bo večina najboljših reprezentanc vrgla v prenovo, v Sloveniji bodo tako na ogled novi rodovi, katerih cilj bo Rio de Janeiro 2016.

Odmevnost
13.15, hotel Marriott v Münchnu: Ob koncu novinarske konference se v pisanje prispevkov 'vržejo' le slovenski novinarji, saj tujih, z izjemo uradnega Fibinega, ni. V hotelu je več vznemirjenja povzročil že odhod nogometašev Münchna 1860 iz karantene na tekmo 2. Bundeslige s Hertho (1:0).

Vsakoletna prvenstva so vzrok velikih težav za prireditelje: Koliko bo odpovedi zvezdnikov za Slovenijo 2013? Od tega bosta odvisna obisk in uspešnost prvenstva v tujini. Osrednja lega je izreden adut, ki bi moral privabiti številne navijače, tudi po zaslugi razširitve prvenstva na 24 moštev. Liha leta so za Eurobasket izredno dober časovni okvir, za slovensko izpeljavo pa bi bilo dobrodejno, če bi se olimpijski naslov vrnil na staro celino.

Promocija
1. december 2010: Slovenska vlada je dosegla dogovor s Fiba Europe. Neposredna kotizacija znaša 3 milijone evrov, vlada pa mora priskrbeti 3,5 milijona evrov pokroviteljev, ki bodo oglaševali na vseh dogodkih Fiba Europe v letih 2011-2014.

Košarka ima zvest krog privržencev, ki jih je treba nagovoriti neposredno. Če želimo gostiti tisoče Litovcev ali Gruzijcev (v Litvi naj bi jih bilo na njihovem prvem EP-ju okoli 4 tisoč), čaka KZS in njihove partnerje zahtevna naloga. Računati samo na sosede bi lahko bil račun brez krčmarja. Pomemben prispevek k uspehu je tudi transparentno obveščanje slovenske javnosti, ki je večinoma (78 % v MMC-jevi anketi) že vzela turnir za svojega.

Zadnja priložnost
19. in 20. september 2009: Sloveniji je dvakrat zmanjkal en koš do prve medalje na velikih turnirjih. Neuspešen prodor Lakoviča in zgrešeni met Nachbarja iz nemogočega položaja sta pomenila poraza v polfinalu in tekmi za 3. mesto Eurobasketa 2009.

Morebitna reprezentanca za EP 2013: Lakovič 35 let, Bečirović 32 let, Nachbar 33 let, Brezec 34 let, Smodiš 33 let, B. Udrih 31 let, E. Lorbek 29 let, G. Dragić 27 let. Zastrašujoč pogled na imena nosilcev in skrb vzbujajoč na leta večine najboljših slovenskih reprezentantov. Za rod izjemno nadarjenih igralcev bo domače prvenstvo velika motivacija in tudi zadnja priložnost, da posamezno kakovost nadgradijo z želenim odličjem.

Dediščina
15. (ali 22.) september 2013: Dvorana Stožice gosti več kot 12.500 navijačev, ki spremljajo napeti finale. Po podelitvi medalj sledi nov dan.

Kaj bo potem? Kakšna bo zapuščina 38. evropskega prvenstva v košarki? Upajmo, da nova rast in novi "zlati" košarkarji.