"Na neki način smo pokazali dva obraza, kar kažemo že celo sezono. Kadar so fantje motivirani, zbrani in poskušajo igrati kot ekipa, znajo igrati, a ne. To je jasno, po drugi strani pa smo kot Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Imamo drugi obraz, ki je na žalost tudi velikokrat prišel na igrišče in nam zagrenil marsikatero tekmo," je po dobljeni finalni seriji s 3:0 povedal ljubljanski trener Zoran Martić. Na prvih dveh tekmah se je Helios odlično upiral in bil še v zadnji četrtini v igri za zmago, na tretji pa so zmaji dvoboj v svojo korist praktično odločili že v prvi četrtini. Na koncu so slavili z 78:91.

Z novim trenerjem že vse dogovorjeno

Sorodna novica Olimpija že v prvi četrtini prerešetala Helios

Cedevita Olimpija je 21. postala slovenski prvak. Uspelo ji je četrtič zapored, znova pa je v vitrino pospravila vse domače lovorike. Toda vse skupaj je zelo slaba tolažba za neuspešno sezono, ki so jo zaznamovali mednarodni neuspehi. Evropska blamaža in spodrsljaj v Ligi ABA mečeta veliko črno piko na sezono, ki naj bi po napovedih kluba postavila temelje novemu ciklu in vzponu ljubljanske zasedbe. Toda malokdo bo našel kar koli pozitivnega v celotni zgodbi letošnje sezone in bo iz nje lahko potegnil kaj dobrega. Namesto da bi postavili temelje, bo poleti treba znova začeti z ničle. Potrjen je že nov športni direktor Chechu Mulero, sklenjen je tudi dogovor z novim trenerjem Zvezdanom Mitrovićem, kar mora klub sicer še uradno potrditi, zagotovo pa bo tudi kar precej sprememb igralskega kadra, saj veliki večini pogodbe potečejo.

Iztečejo se vsem tujcem, izjema je Aleksander Šaškov, ki pa je imel veliko težav s prilagajanjem na raven, kakršno igra Cedevita Olimpija. V finalu je na primer dobil le malo priložnosti. Od domačih košarkarjev imata pogodbi le Gregor Glas in Rok Radović, iztečejo pa se vsem starejšim, tudi Jaki Blažiču, ki je poleti ob vrnitvi v zmajevo gnezdo podpisal pogodbo 1+1. Preteklo sezono so v Ljubljani začeli s popolnoma spremenjeno ekipo, pripeljali so nove tujce, ki se niso izkazali za dodano vrednost, in novega trenerja. Napovedovali so, kako bodo nosilci projekta mladi košarkarji, a s serijo slabih rezultatov in negativno energijo, ki je spremljala vse skupaj od začetka, se je sezona hitro začela podirati in kmalu je bilo tudi jasno, da so nad njo v Stožicah obupali in dvignili roke ter začeli snovati načrt za prihajajočo.

Martić: Očitno me kličejo samo, ko je vse narobe

"Moram začeti na začetku sezone. Dejstvo je, da je od prvih desetih osem tekem ekipa izgubila. Že takrat je bil jasno, da nekaj zares ni v redu in da je treba narediti določene spremembe. Prihod Prepeliča je pokazal, kaj vse manjka. Na žalost sta njegov odhod in potem še odhod Matkovića pomenila predvsem neki signal za igralce, da nimamo več ambicij. Čeprav smo na zunaj govorili, da je drugače. To je bil signal igralcem, ki so bili tudi psihično uničeni. Če imaš 13 porazov v Evropskem pokalu, se to nekje mora poznati. Mi smo potrebovali svežo kri. Na žalost je nismo dobili, nekatere menjave pa so bile nujno potrebne. Ampak jih tudi zaradi tega, ker so že porabili vse licence za tujce, ni bilo mogoče izvesti. Treba je vedeti, da prvič daš signal svojim igralcem, da nimamo ambicij. Na drugi način ga daš tudi sponzorjem in občinstvu ter ne nazadnje vodstvu lige, ki ti na vsako ugovarjanje reče, pa saj ste najboljše igralce spustili, kaj se zdaj pritožujete," je dejal Martić.

"Mislim, da kdor koli se je ukvarjal s kakšnim ekipnim športom, si lahko predstavlja, kaj to pomeni, ko dobiš tak signal. Res je, da smo pripeljali Omića, vrnil pa se je Dragić. Še vedno trdim, da če ne bi bilo Omića, ne bi niti osvojili pokala, ker smo imeli takrat velike težave s poškodbami. Ampak to se čuti, ko prejmeš tak signal. Treba je vedeti, da ko se je poškodoval Sow, nismo iskali oziroma niso iskali menjave. Armand je prišel z 20 kilogrami viška. Ni bilo reakcije. Ščuka in Klobučar sta si zlomila roko in nismo iskali nobenih rešitev. Varčeval se je denar, zato da se bo lahko naslednje leto začelo z ničle. To je bilo dejstvo, ki je bilo hočeš nočeš dosti očitno," je nadaljeval 59-letni Celjan, ki je vrsto let delal v zmajevem gnezdu. V dveh obdobjih je bil glavni trener, obakrat v turbulentnih časih: "Očitno me kličejo samo, ko je vse narobe. Nobeden ni dosti nor, da bi to sprejel."

Po prodaji Matkovića se je vodstvo že posvetilo novi sezoni

Zadnje je Martić, ki je mesto trenerja zasedel z novim letom, potem ko se je klub vendarle po zares slabih rezultatih razšel s Simonejem Pianigianijem, pripomnil nekoliko v šali. Tudi kadrovske spremembe niso obrnile rezultatske krivulje in izboljšale podobe zmajev na parketu: "Odkar sem bil zraven, sta bili predvsem dve tekmi ključni. Prva v Evropskem pokalu v Litvi, takoj po zmagi nad Zvezdo. Tukaj je moja napaka. Čeprav nismo imeli veliko časa, praktično le en dan, bi morali pripraviti neke zadeve za zaključek tekme. Morali bi tisto končnico odigrati pametneje, ker mislim, da bi z zmago ekipa začela verjeti in bi spet pridobila samozavest. Drug udarec, tisti končni, pa je bila tekma z Budućnostjo. Ko smo po dobri predstavi, za moje pojme eni boljših, vsaj kar se tiče obrambe, in vodstvu kakšnih pet ali šest minut pred koncem nato izgubili. Tisto nas je sesulo in do konca se nismo več pobrali."

"Dejstvo je, da je vodstvo s tem, ko je prodalo Matkovića, dalo vsem signal, da ambicij nima več, po drugi strani pa so bili cilji nespremenjeni. Niti enega cilja nismo spremenili, vse je ostalo enako od začetka sezone. Oni so se takrat že začeli ukvarjati z novo sezono. Kakor koli se je to skušalo skriti, se je čutilo in zagotovo nam ni pomagalo, da bi v končni fazi sezono bolje izvlekli. Treba je tudi vedeti, da je bilo na koncu vse odvisno od tistih dveh tekem proti Megi, ki nas je že pred mojim prihodom dvakrat odločno premagala, tako da ni bila to neka "indijanska" ekipa. Že v superpokalu je zmagala za skoraj 20 točk, ko je bila Olimpija že v kompletni sestavi, in potem še tik pred mojim prihodom v Beogradu. Pokazala oziroma razkrila je vse tiste naše slabosti, ki smo jih imeli celo sezono. Teh ne moreš skriti, ker to so neke karakteristike, ki smo jih pač imeli oziroma jih nismo imeli. To so bili zame neki ključni trenutki sezone," je še dodal Martić.

Odločitev nekdanjega trenerja je bolela

O težavah celotne sezone je po zadnji tekmi spregovoril tudi Alen Omić, ki se mu je klub po lanski sezoni kljub veljavni pogodbi odrekel, potem pa se je po odhodu Karla Matkovića v New Orleans vrnil in bil tako MVP zaključnega turnirja pokala kot tudi finala Lige Nove KBM: "Veliko bi lahko povedal o tej sezoni. Nisem bil od začetka tu. Razlog za to je jasen. Vsi veste, kdo je prišel lani. In kdo je potem tudi odšel. Ta oseba je spremenila vse. Ko smo prišli nazaj, smo poskušali podobno igrati kot pred dvema letoma, a ne gre vse čez noč. Vse skupaj je bolelo, ko nas je nekdanji trener dal tako na stran. A takšno je življenje. Moral sem iti naprej, šel v tujino, saj ne morem biti doma in samo čakati na Olimpijo. Mislim, da je bilo to, kar se je dogajalo, napaka, in upam, da klub tega več nikoli ne naredi. Olimpija potrebuje domače igralce. Vsi lahko igramo še nekaj let in uživamo v košarko. Dragić, Blažič in Murić smo to dokazali. Treba je poskrbeti, da se slovenski igralci vrnejo domov in pridejo k Olimpiji, ki mora graditi na domačih igralcih. Opravičujem se navijačem za slabo sezono in upam, da bo naslednja boljša. Res si nisem mislil, da bo ta taka, kot je bila."

Takoj po prihodu je bila prva odločitev Pianigianija, da se klub odreče vsem izkušenim domačim igralcem. Na vrnitev Blažiča je na željo vodstva kluba privolil, Edo Murić je bil poškodovan in se mu ni mogel odreči, je pa prečrtal Omića in Zorana Dragića, ki sta imela še veljavni pogodbi. Brez iskanja kakšne druge možnosti oziroma dogovora je klub privolil v trenerjevo zahtevo. Vodstvo in trener si, potem ko so pojasnjevali razloge za odločitev, niso bili enotni. Visokorasli center se je dogovoril za prekinitev, dolgoletni slovenski reprezentant pa ne in ga je klub plačeval, čeprav ni igral. Na koncu sta oba sezono zaključila v dresu Olimpije, a sta prišla po odhodu Pianigianija: "Trener se je odločil, da ne računa name. Želel je drugačno košarko. Ko sem bil pri njem v Milanu, ni bilo tako, saj je tam drugačen položaj glede vodstva kluba in okolice. Imena so prevelika in ne moreš se tako vesti do domačih igralcev. Tu je bilo drugače. Edo, Zoran, Jaka in jaz smo nekaj naredili za ta klub. Radi ga imamo. Tu sem bil toliko let in prestal marsikaj. Bolelo me je, da sem dobil le en klic, da ta oseba spremeni vse skupaj. Nisem tega pričakoval, lahko pa rečem le, da karma je karma, in se je zgodilo, kar se je."

Omiću je zdaj pogodba potekla. Zagotovo se obeta kar nekaj sprememb v kadru, v Bosni in Hercegovini rojeni nekdanji naturalizirani slovenski reprezentant pa upa, da bo še naprej nosil dres najuspešnejšega slovenskega kluba: "To je moj klub. Živim za Olimpijo. Zame je bila odskočna deska. Toliko let sem preživel tu. Upam, da se bomo usedli in dogovorili. Lani sem imel pogodbo, pa je prišel trener in spremenil vse. Želim le, da so fantje zdravi in dobijo pogodbe. Vsi si jih zaslužijo. Upam, da Olimpija ne naredi več take napake, kot jo je pred to sezono. Bo pa imelo vodstvo kluba zadnjo besedo."