po prednost.

Novomeščani so si že v prvem delu priigrali konkretnejšo prednost, a so jo – tako kot z izjemo tretje tekme na vseh srečanjih finala – zapravili. Olimpija je v drugem delu lovila zaostanek, ujela gostitelje in po novi tehnični napaki nervoznega Zvonka Buljana, ki na parketu preprosto ne zna miriti živcev, tudi povedla. Močno je razjezil tudi soigralce. V zadnji četrtini se Krki ni uspelo pobrati, zmaji pa tega niso znali izkoristiti, da bi dokončno zlomili neprepoznavne Novomeščane, čeprav so še dobre tri minute pred koncem vodili za osem.

Sijajni Klobučar mož odločitve
Zatem je Buljan dobil drugo tehnično napako, kar je bila ena izmed ključnih potez tekme. Namesto nervoznega hrvaškega košarkarja je vstopil bistveno mirnejši Jasmin Hukić, ki je v tem finalu igral najboljšo košarko v tej sezoni, poleg tega pa je Buljan izsilil še tehnično Dina Murića, ki je bil spet najboljši ljubljanski igralec. Krilni center Olimpije je s tem dobil peto osebno napako, brez njega pa so bili gostje povsem razpuščeni in nemočni.

Tedaj je niti igre v svoje roke prevzel Jaka Klobučar. Najboljši posameznik finala je izvrstno odigral v obrambi, poleg tega pa izjemno pametno tudi v napadu, ko je izsilil številne osebne napake Olimpijinih igralcev. Na črti prostih metov je Krkin kapetan ohranil mirno kri in zrežiral preobrat. Branilci naslova so agresivno prijeli v obrambi in pokrivali zmaje po vsem igrišču. Zadnji na sijajno obrambo v ključnih trenutkih niso našli ne pravega, ampak nobenega odgovora. Aleš Pipan je le nemočno stal ob robu parketa, ko je Klobučar – svoje je dodal še Sani Bečirović – priigral Krki peti zaporedni naslov.

Občinstvo pripravilo odlično vzdušje v Štuklju
V finalu se še zdaleč ni igrala kakovostna košarka. Odločala je igra v obrambi, vendar pa so bili štirje od petih dvobojev izjemno izenačeni. Obe moštvi sta bili brezkompromisno borbeni in nista popuščali do zadnjega, kar se za derbi in finale spodobi. Le tretja tekma v Štuklju je bila povsem v znamenju Krke, ki je tedaj nadigrala Olimpijo. V Štuklju so domači navijači pripravili peklensko vzdušje. Ves čas so glasno spodbujali Krko, se morda le – tudi pod vtisom poudarjanja sojenja na četrti tekmi – nekoliko preveč burno odzvali na marsikatero sodniško odločitev, a odigrali vlogo, ko je bilo najpomembneje, in ponesli domače košarkarje v ključnih trenutkih.

Občinstvo – kar tudi manjka Olimpiji – si zasluži pohvale za spodbujanje na tretji in četrti tekmi v Novem mestu, ko je vladalo vzdušje, kakršno bi moralo biti v obeh dvoranah na vsaki tekmi finala, a v Ljubljani od sezone, ko je Jure Zdovc, ki si je tudi ogledal tekmo v Novem mestu, Olimpijo popeljal med najboljših 16 moštev Evrolige, na košarkarskih tekmah ni prave atmosfere. Tokrat bi se vsem trem, ki so skrbeli za pravično sojenje, zgodila krivica, če bi jih kdor koli kritiziral. Sodniki, ki so med bolj cenjenimi v Evropi, so imeli enak kriterij sojenja na obeh straneh in tudi v ključnih trenutkih niso popuščali.

Olimpija se lahko zgleduje po Krki
Ko se potegne črta pod sezono, je Krka zasluženo petič zapored na vrhu. Prevlada novomeškega kluba se nadaljuje, letos pa so državnemu naslovu dodali še prvi pokal. Krka je kar se organiziranosti kluba, ki stoji na zdravih temeljih, in finančnega poslovanja tiče, lahko za zgled najtrofejnejšemu slovenskemu klubu, ki iz leta v leto tone globlje. Krka je bila pred finalom favorit, kar je potrdila tudi na parketu. Čeprav so imeli Novomeščani kljub številnim izkušenim igralcem v igri ogromno (nerazumljivih) padcev, ki bi jih lahko zelo drago stali, pa so vendarle pokazali več, predvsem pa so potrdili razliko v kakovosti in izkušnjah.

"Normalno, da je za nami težka serija. Olimpija je velik klub, ki ima odličnega trenerja in odlične igralce. Nekaj izmed njih je že dolgo časa skupaj. Prisilili so nas, da smo dali vse od sebe, tako kot smo jih tudi mi. Težko bi si zamislili boljši finale. Pričakovali smo vse razen lahke tekme. V principu smo eni in drugi imeli na zadnji tekmi odlične trenutke. Na srečo je bil naš zadnji. Igralo se je do zadnje sekunde," je po tekmi povedal Aleksandar Džikić, ki je pred petimi leti osnoval novomeško dinastijo in jo zdaj, ko se je vrnil na Dolenjsko, popeljal do svojega tretjega naslova s Krko, državni prvak pa je postal tudi z Olimpijo.

Pokrivanje po vsem igrišču zadnja rešitev
Srbski strokovnjak, ki je razkril, da ostaja v Novem mestu in si želi v prihodnji sezoni nastopati v EuroCupu, je v odločilnih trenutkih potegnil pravo potezo, odgovornost prepustil Klobučarju in z agresivnim pokrivanjem po celotnem igrišču prisilil goste v številne napake: "Mogoče je odločilo tudi to, da smo imeli daljšo klop. Prvič smo v finalni seriji poskušali pokrivati prek celega igrišča. To je bila zadnja rešitev. Zadnjih pet minut smo to preizkusili, ko smo bili skoraj v izgubljenem položaju, in smo se vrnili. Na koncu nam je uspelo. Morda je tako še toliko slajše."

V zadnjih dveh sezonah je bil glavni nosilec igre Krke Edo Murić, ki se nedvomno poslavlja od Novega mesta. Ljubljančan je imel tokrat težave z osebnimi napakami in zato ni odigral tako pomembne vloge, a je bil sicer vso sezono med najpomembnejšimi Džikićevimi aduti: "Letos so bila vsa tekmovanja zelo izenačena. Tudi ta peta tekma je bila odraz celotne sezone. Vesel sem, da smo zmagali. Vse leto smo pokazali boljše igre od Olimpije. Tokrat se je obrnilo. Navajeni smo, da povedemo in nas Olimpija lovi, tokrat pa je bilo obratno. Zahvaljujem se Bogu in soigralcem, da smo stopili skupaj, ko je bilo najbolj potrebno, in osvojili peti zaporedni naslov."

"Tudi zmaga Olimpije bi bila zaslužena"
"Pred finalom sem si mislil, da bo to najlažji finale do zdaj, saj smo bili v Ligi za prvaka stopnjo boljši od Olimpije. Košarkarji Olimpije so se pobrali, za kar jim čestitam. Pokazali so pravo borbenost in srčnost. Tudi če bi oni zmagali, ne bi bilo nezasluženo. Bog je videl, da smo kazali celo leto boljše igre in da si zaslužimo ta naslov," je dodal Murić, ki je pred sezono prevzel kapetanski trak, a ga je med sezono prepustil Klobučarju.

Ljubljančani bodo lahko še dolgo obžalovali zapravljeno priložnost. Ko so bili že v skoraj izgubljenem položaju v polfinalu proti Heliosu, so se dvignili. Dvignili so se tudi proti Krki, ko so Novomeščani dvakrat povedli v finalu, ubranili prvo novomeško zaključno žogo, na odločilnem obračunu pa imeli zmago na dosegu roke, a so jo s slabimi odločitvami v napadu, neizdelanimi meti in obrambo, ki še zdaleč ni bila na ravni igre, s katero so naredili preobrat, zapravili zmago in s tem tudi naslov prvaka.

Zmaji nemočni brez Dina Murića
"Drago nas je stala tista peta osebna Dina Murića. Sodniki so dosodili, kar so. Zmanjkal je igralec v rotaciji, nimamo kaj. To je del športa in del življenja. To je treba sprejeti," je povedal eden izmed najizkušenejših zmajev Nebojša Joksimović, ki je še dodal: "Krka je veliko tekem dobila v končnicah. Tesne končnice so pripadle njim, čeprav so recimo izgubljali proti nekaterim ekipam, ki so bile na papirju slabše od njih. Proti Olimpiji so odigrali najboljše. To je bilo do zdaj vedno tako. Tudi mi smo prikazali nekaj dobrih iger, ko smo že visoko zaostajali. Uspelo se nam je vrniti, a na koncu je zmanjkala pika na i."

Jasno je, da naslovi Krke že nekaj časa niso naključje. V Novem mestu je klub na pravih tirnicah, v nasprotju z ljubljanskim, ki že nekaj časa blodi in iz sezone v sezono dela korake v napačno smer. Kljub izgubljenemu naslovu prvaka - ob tem tudi še pokalnega naslova, s čimer tudi ni izpolnjen pred sezono jasno zastavljeni cilj - pa je bolj skrb vzbujajoče stanje na mednarodni ravni.

Olimpija daleč od nekdanjih uspehov
Nekoč izjemno spoštovan evropski klub, ki se je svoj čas boril za Final Four Evrolige in tam tudi sodeloval, je zdaj svetlobna leta oddaljen od vrha stare celine oziroma vsaj stika z njim. Povsem razumljivo bi tudi bilo, da Olimpija v novi sezoni ostane brez Evrope. Od EuroCupa se je namreč letos poslovila z nepredstavljivim incidentom, ko je vsem dobro poznani navijač kar s pestmi obračunal s sodniki, ki naj bi oškodovali njegove ljubljence. Posebno povabilo bo nedvomno težje dobiti, kot ga je bilo letos.

Povsem jasno je, da so v zmajevem gnezdu potrebne spremembe. Treba si je nehati zatiskati oči in končati agonijo kluba, za katerega košarkarski krogi še vedno trdijo, da je paradni konj slovenske košarke. Treba je ohraniti kontinuiteto igralskega kadra, dati priložnost mladim košarkarjem in tistim, ki so pripravljeni pomagati. Rašo Nesterović se je javno ponujal, in v slovenski košarki težko najdemo osebo z boljšimi kompetencami, kot je edini Slovenec z naslovom Evrolige in Lige NBA. Toda vodstvo Olimpije, ki je na čelu v eni največjih kriz kluba, ko je ta padel toliko stopničk nižje, te pomoči "ni potrebovalo".

Številne spremembe vplivale na ekipo
Pri kadrovanju pred sezono je bilo znova storjenih veliko napak. Tujci so bili povprečni in niso prispevali dodatne vrednosti, številne spremembe pa so negativno vplivale, kot pravi Joksimović, tudi na druge košarkarje: "V garderobi je bilo vse v redu, a vse spremembe – poškodbe in odhodi igralcev – so pustile pečat. Nekako se nam je uspelo povezati in strniti vrste. Nekajkrat smo bili že v izgubljenem položaju, ko smo celo borili za Ligo ABA, Helios nam je zapretil v polfinalu … Uspeli smo se vračati. Tu smo pokazali dobro kakovost, kot tudi z današnjo tekmo, ko smo izvlekli maksimum do zadnjih dveh minut, ko se je naša igra povsem sesula."

Torej, zaslužena sedma zvezdica Krke, sicer težje priborjena, kot je bilo pričakovati, a kljub temu bi to moral biti – verjetno že kakšen pred tem – dokončen alarm za vodstvo Olimpije, da je čas za spremembe oziroma konkretna dejanja, sicer bo novomeška dinastija, ki bi si jo morali v Ljubljani vzeti za vzor, še nekaj časa na vrhu.