"S to akcijo želimo narediti neko vrsto rentgena stanja v Sloveniji, s čimer bomo videli, kateri izmed teh igralcev so po svoji kakovosti, psihološko-moralnih značilnostih in načinu dela najbližji članski ekipi. Obenem želimo s tem izvesti tudi nekakšno izobraževanje trenerjev, saj bodo treningi odprti za vse slovenske strokovnjake vseh lig in tekmovanj. Videli bomo, ali ima ta zlata generacija reprezentantov, ki jo gledamo zdaj, dostojne naslednike, o čemer veliko ljudi dvomi," je pred izbirnimi treningi mladih košarkarjev povedal Božidar Maljković.
Sedmerica na pripravah, trije na prvenstvu
Selektor slovenske košarkarske izbrane vrste je v maju pripravil treninge z najobetavnejšimi igralci. Nato je na priprave povabil Zorana Dragića, Jako Blažiča, Danijela Vujasinovića, Luko Lapornika, Eda Murića, Klemna Prepeliča in Luko Rupnika. Dragić, Murić in Rupnik so na koncu tudi odpotovali na prvenstvo. Slednji je bil s komaj 18 leti najmlajši udeleženec Eurobasketa v Litvi.
Večkrat se je pojavilo vprašanje, ali je v Sloveniji dovolj mladih igralcev, ki bodo lahko nadomestili zlato generacijo, ki pa roko na srce nikdar ni potrdila oznake zlata, saj se nikoli še ni popolna zbrala. Poimenovanje lahko utemeljijo le rezultati v mlajših kategorijah (EP mlajših članov - srebro 1998 v Trapaniju, zlato 2000 v Ohridu, zlato 2004 v Brnu). V letu 2012 bo Slovenija tretjič organizirala tekmovanje, naši mladi košarkarji pa bodo julija lahko pred domačimi navijači dokazali, da je prihodnost slovenske košarke svetla.
Slovan, Helios in Zlatorog
Pravico nastopa bodo imeli košarkarji, rojeni leta 1992 in mlajši. Neka

teri izmed njih letos navdušujejo v državnem prvenstvu in Ligi ABA. Štirje, ki bodo na evropskem prvenstvu tudi glavni nosilci reprezentance, bodo zaigrali na prihajajočem Dnevu slovenske košarke v Domžalah. V prvi peterki bosta revijalno tekmo začela organizator igre Slovana Rupnik (184, 1993) in center Zlatoroga Alen Omić (216 cm, 1992), sodelovala pa bosta še branilec Heliosa Prepelič (190 cm, 1992) in krilni center Slovana Marko Pajić (204 cm, 1992).
Prav vsi štirje so med najučinkovitejšimi igralci državnega prvenstva. Pajić je bil nekaj časa celo prvi strelec in skakalec Lige Telemach. V povprečju krilni center, ki ima za svojo višino zelo "mehko" roko in zna zadeti tudi z razdalje, dosega nekaj manj kot 15 točk in devet skokov na srečanje. Njegov soigralec na Kodeljevem Rupnik je prvi podajalec lige. Na tekmo organizator igre z odličnim pregledom, ki navdušuje z atraktivnimi podajami, prispeva malenkost manj kot 13 točk in nekaj več kot šest podaj.
Omić naturalizirani slovenski center
Prepelič, ki blesti tudi v Ligi ABA, v statistiko vpisuje po 16 točk in tri podaje. Omić, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine ter za slovensko reprezentanco igra kot naturalizirani košarkar, prav tako letos prvič igra v jadranskem regionalnem tekmovanju. Center, ki je v zadnjih dveh sezonah naredil velik napredek, v povprečju zbira nekaj manj kot deset točk in malo več kot pet skokov.
Rupnik po stopinjah Lakovića
Za primerjavo velja vzeti starejše košarkarje in njihove učinke, ko so bili Omićevih, Pajićevih, Prepeličevih ali celo Rupnikovih let. Tako je na primer kapetan slovenske reprezentance Jaka Lakovič, ki je bil letos na Eurobasketu celo nekaj časa sostanovalec z Rupnikom (Lakovič je njegov idol), v DP-ju prav tako v dresu Slovana, kjer je tudi začel športno pot, dosegal v letih 1998-2001, ko je bil star od 20 do 23 let, po 14, 10 in 14 točk na tekmo. Leta 2001 je prestopil h Krki, kjer je eksplodiral na mednarodnem prizorišču.
Najvišje uvrščeni Slovenec na naboru Lige NBA je bil leta 2002 Boštjan Nachbar, ki so ga 15. po vrsti izbrali Houston Rocketsi. Rašo Nesterović je bil štiri leta prej izbran kot 17. Nachbar je po neuspeli epizodi pri Olimpiji zaigral v Mariboru in za Pivovarno Laško. Krilni košarkar, rojen leta 1980, je, ko je bil star 20, odšel k Benettonu. V prvi italijanski ligi je v prvi sezoni dosegal po štiri točke na tekmo, v drugi, ko je dobro igral tudi v Evroligi, pa po 13.
Sani in Beno že kot najstnika odlična v Evroligi
V samostojni Sloveniji sta za največja talenta do zdaj verjetno veljala Sani Bečirović in Beno Udrih, ki sta že kot najstnika uspešno igrala v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Bečirović, ki so ga nekateri celo poimenovali za "slovenskega Dražena", je nase opozoril že z rosnimi 16 leti pri Pivovarni Laško. Tedaj je v povprečju dosegal po osem točk na tekmo. Naslednjo sezono je že zablestel, vpisoval je po 16 točk. Sledila je selitev k Olimpiji. V prvi sezoni v Ljubljani je prispeval po 10 točk na tekmo, naslednjo, ko je bil prvi nosilec igre zmajev tudi v Evroligi, kjer je blestel z 20 točkami v povprečju, pa je v državnem prvenstvu v povprečju dosegal nekaj manj kot 14 točk. Sledila je selitev v Bologno k Virtusu (sedem točk v italijanskem prvenstvu, deset v Evroligi).
Udrih je že zelo zgodaj debitiral v prvi ligi. S Polzele je organizator igre iz Šempetra pri Celju odšel v Ljubljano k Olimpiji. V prvi sezoni v zeleno-belem dresu je tedaj 18-letni Udrih v državnem prvenstvu in v Evroligi dosegal po osem točk, naslednjo sezono pa je v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju svoj učinek izboljšal za dve točki, v slovenskem prvenstvu pa je prispeval nekaj manj kot 15 točk na srečanje. Nato ga je pot prek Tel Aviva, kjer je zaigral za Maccabi (11 točk v jadranski ligi, osem v Evroligi), Saratova in Milana vodila v Ligo NBA.