Zdaj ni več toliko nihanj, kot smo jih bili vajeni na prejšnjih prvenstvih. Kadar se začnemo potapljati, ne gremo pregloboko, zato se lahko hitro vrnemo. In to je nova odlika, s katero se lahko ponašamo. Proti Španiji je bilo najbolj dragoceno prav to, da smo se po slabem začetku vrnili v igro in na koncu popolnoma prevladali. Tudi proti Gruziji smo občasno izgubili kompas in prišli na rob prepada, a so bile glave nekaterih igralcev dovolj hladne, kar nas je na koncu tudi rešilo.

Domen Lorbek se je izkazal kot veliki adut Bože Maljkovića, ki ga ni naključno apostrofiral kot enega najpomembnejših posameznikov. Spet se je izkazalo, da imamo veliko igralcev, ki prežijo iz zasede, tako da nasprotniki nikdar ne vedo, od kod bo priletelo. Zoran Dragić nadaljuje svoj viteški pohod, in če bo šlo tako naprej, bomo morali kmalu začeli skandirati Goran Dragić, Zoran Dragić, koš, koš, koš! Tisti starejši ljubitelji športa se bodo takoj spomnili skandiranja legendama slovenskega hokeja Rudiju in Gorazdu Hitiju, ki sta bila prav tako nepogrešljiva člana državne reprezentance in družno rešetala nasprotnikove vratarje. Način, kako se brata Dragić vohata in najdeta, mi daje prav, da na tem mestu predlagam reinkarnacijo znamenitega vzklika. Navijači bi s tem še dodatno podžgali strasti v fantih, ki so še vedno pod pritiskom, saj se od njih pričakujejo le še zmage.

Hrvatje bodo spet zgodba zase, saj so tako rekoč vstali od mrtvih, potem ko so jih Španci popolnoma nadigrali. Še dobro, da gre še za eno reprezentanco, ki ima težave z zmagovalno miselnostjo, tako kot smo jih nekoč imeli mi. Ko bo šlo na nož, bosta skoraj verjetno prevladala naš trden značaj in neizprosna obramba. Skrbijo me le trenutki, ko podvomimo o lastni moči, kar se najprej opazi v obrambi, nato pa še v napadu. A na tem prvenstvu se to dogaja skoraj vsem, kar dokazujejo tudi rezultati, ki so popolnoma nepredvidljivi. Tako smo že tako rekoč pozabili na Turke, ki so izgubili vse, kar se je izgubiti dalo, nič bolje pa se ne godi tudi Rusom, če omenim le dve najbolj zveneči imeni. To prvenstvo je vse prej kot klasično, saj ne moremo vnaprej napovedati tako rekoč nič. In to ga dela še posebej zanimivega.