Če kdo, potem on najbolje ve, kaj pomeni osredotočenost na košarko tudi zunaj igrišča. Zanj je to ena izmed osnov. In tu ni izjem. Prevelika sproščenost pred tekmo je lahko hitro usodna, posebej če igralci v mislih že preigravajo scenarije o velikem uspehu. Prelahka zmaga proti Litvi in popolna prevlada nad reprezentanco Bosne in Hercegovine je njegovo mlado reprezentanco stala gladkega poraza proti Makedoniji.

Ligaško tekmovanje dopušča majhne padce v kontinuiteti, saj so vrnitve dovoljene, v nasprotju s turnirskim načinom, kjer lahko ena sama tekma povsem spremeni tok usode posamezne reprezentance. Kar malce presenečen sem bil nad preveč lahkomiselnim pristopom srbske reprezentance, ki je v svojih glavah že vpisala tretjo zmago, in to proti reprezentanci, ki je bila hudo ranjena. Ravno Makedonci so imeli že načeto psiho po očitni sodniški zmoti, ki jih je tako vrgla iz tira, da so na hitro izgubili še drugo tekmo. Čeprav je bilo na daleč videti, da imajo tudi tokrat potencial za velike stvari. Podcenjevanje je nekaj najhujšega, kar se ti lahko zgodi, ko gre za košarko, kjer na srečo še vedno odloča tudi navdih.

Kot sem že dejal, se ta seli od ekipe do ekipe in nikdar ne veš, na koga boš naletel. Zato je to prvenstvo resnično eno najzanimivejših do zdaj. Tudi naši imajo proti Gruziji pravcati psihološki test, saj vedo, da so že vknjižili dve zmagi in s tem naredili velik korak k uvrstitvi v nadaljnji krog. Za nameček so premagali evropske prvake, kar jim je gotovo dvignilo samozavest. Pa vendarle so na neki način spet na začetku, saj morajo takšne reprezentance na poti do vrha premagovati. Zdaj je Slovenija v vlogi favorita in Gruzijci bodo tisti, ki nas bodo poskušali loviti na morebitni nezbranosti. A tudi tokrat bodo prišle do izraza izkušnje in dolga klop, ki na koncu odloča turnirje. Na srečo se je izkazalo, da imajo naši solidne alternative za nosilce igre, o čemer sem na začetku tudi sam dvomil. Še dobro, da sem se uštel.

A dovolj navduševanja, ki lahko privede do napačnih sklepov, zato želim našim hladne glave in vroča srca. Ko bodo slišali navijače, bodo vedeli, kaj jim je storiti. Sploh so navijači posebna zgodba tega tekmovanja. Na Jesenicah sem srečal litovske ljubitelje košarke, ki so spraševali, kje je Koper. Ko sem jih vprašal, zakaj gredo tja, so mi dejali, da si želijo ogledati dvoboj Turčije in Grčije, nato se bodo vrnili na Jesenice k svojim. To je prava ljubezen do košarke, kakršno smo že malo pogrešali na teh prostorih. Tako kot smo pogrešali modrovanja športnih legend, ki se jih tudi tu ne manjka. Eden tukajšnjih športnih pedagogov je takole strnil svoja razmišljanja po nekaj tekmah: Sama šablona, nič več kreativnosti. Upam, da se je vsaj delno motil.