Obenem so si Litovci že zagotovili nastop na olimpijskih igrah, kjer po razpadu Sovjetske zveze še niso manjkali in bodo že sedmič sodelovali na največjem športnem dogodku. Litva bo naskakovala četrti naslov evropskega prvaka. Prvi dve slavji imata zelo dolgo brado, saj sta še iz predvojnega obdobja, na tretje pa je še svež spomin. Litva je na vrh Evrope stopila leta 2003 na Švedskem, v finalu pa je premagala Španijo, ki ji bo tudi tokrat stala nasproti in znova z izjemnim Pauom Gasolom, ki je že v tedanjem finalu nasul 36 točk.

Litovska moč odlična ekipa
"Zeleni stroj", ki je pred dvema letoma v finalu v Ljubljani klonil pred Francijo, je na prvenstvu zanesljivo premagal le Latvijo, vse druge tekme pa so bile zelo razburljive. Tako je bilo tudi proti Srbiji, ki so se ji Litovci čvrsto zoperstavili. Proti njihovi obrambi so imeli orli precej težav, čeprav litovski napad ni blestel, pa je bila defenzivna igra dovolj za zmago. Litva je močno dobila tudi skok (40:29), kjer je bil z devetimi ujetimi žogami najuspešnejši Mindaugas Kuzminskas, ki je dodal še 13 točk: "Nedvomno je bila za gledalce to dobra tekma. Veseli smo, da smo jo dobili. Nihče ni pričakoval, da bomo slavili v četrtfinalu in polfinalu, a smo pokazali veliko srce in karakter. Zmagali smo zaradi trde obrambe. Pokazali smo moč litovske košarke. Čeprav manjkajo nekateri pomembni igralci, smo znova dosegli velik uspeh."

"Premagati Srbijo, ko zadeneš le dve trojki in imaš 20 izgubljenih žog, ni kar tako. Ves čas igramo kot prava ekipa ne glede na to, kdo je nasprotnik. Imamo dobre igralce, a ključno je moštvo. Ta generacija je nadarjena, vendar potrebuje še izkušnje. Čeprav si zvezda ali si košarkar v rotaciji, imaš v našem moštvu svojo vlogo in si pomemben. Vsak lahko na vsaki tekmi odigra pomemben del. Vsi imamo veliko željo in taka je tudi litovska mentaliteta," je povedal Jonas Kazlauskas.

Kaj bo tokrat razlog?
"Po prvenstvu leta 2013, ko smo bili drugi, so vsi govorili, da zato, ker je toliko igralcev manjkalo v drugih reprezentancah. Lani so dejali, da smo bili v polfinalu, ker smo imeli srečo z razporedom. Me zanima, kaj bodo letos navedli kot razlog, da smo v finalu," je bil litovski selektor kar nekoliko jezen, saj meni, da se podcenjuje njegovo moštvo. Nato pa je v šali pojasnil, zakaj so vsi litovski obračuni tako napeti: "Vsi v Litvi gledajo tekme in zato morajo biti razburljive, da ne bodo zaspali. Pa pivovarna je naš pokrovitelj in ji moramo tako nekaj vrniti."

Ko je Aleksandar Đorđević prevzel Srbijo, je dejal, da želi Španijo premagati v finalu evropskega prvenstva, saj jo vidi kot najboljšo reprezentanco stare celine. Španija je že devetič zapored med najboljšimi štirimi v Evropi in bo še osmič na teh devetih prvenstvih osvojila medaljo ter je tako v zadnjem obdobju podobna velesila, kot je bila svoj čas nekdanja Jugoslavija. Toda Litovci so mu to preprečili, kot so mu tudi pohod na evropski vrh, kar bi pomenilo, da bi bil po Panajotisu Janakisu drugi, ki je evropski prvak postal kot selektor in igralec.

Prevečkrat napade zaključevali s trojkami
Pred 20.000 gledalci so Srbi razočarali. Njihovi nosilci igre niso bili pravi, predvsem sta odpovedala Miloš Teodosić in Nemanja Bjelica. Sicer sta dala 16 in deset točk, toda v ključnih trenutkih, z izjemo trojke Teodosića, ju ni bilo. Na splošno so imeli Srbi ogromno težav v napadu, rešitev pa je bila met izza črte, kjer so bili tudi nerazpoloženi (6/28). Proti litovski obrambi se niso znašli, nasprotniki pa so igrali zelo pametno in tudi na primer veliko napadali prek igralca, ki ga je pokrival Teodosić, da so utrujali motor srbske igre.

"Nismo dobro začeli tekme. Litva je odigrala fizično zelo dobro, kar smo tudi pričakovali. Dvakrat smo se vrnili v igro, a smo porabili veliko energije. Bilo je kar nekaj nesrečnih akcij, ko se je žoga po dobri obrambi pod obročem odbila njim v roke. Na koncu smo imeli priložnost, da izvlečemo, a ni uspelo. Sprejeli smo preveč slabih odločitev. Prevečkrat smo napade reševali s trojkami. Ni trojke, ki bi štela devet točk. Mi pa smo bili trmasti in se reševali s trojkami, namesto da bi bili potrpežljivi in bi žoga krožila ter bi igrali tudi s prodori in pod koš. Če bi zadeli te trojke, bi bila zgodba drugačna, tak odstotek meta pa je žal preslab," je dejal Đorđević, ki je dodal, da če bi lahko kaj spremenil, bi zadnji napad šel na trojko za zmago in ne izsiljevat podaljška, ko se je potem v prodoru zapletel Bogdan Bogdanović.

Pritisk je bil za Srbe prevelik
Srbski selektor je priznal, da so njegovi varovanci popustili pod težo, ki jo je prinašal status favorita, in da je bil za številne pritisk prevelik: "Iskreno rečeno, bil je prevelik. To sem ugotovil, ko smo prišli v Lille. Vsi so govorili, kaj vse lahko izgubimo. Bali so se tekmovalnosti, zame pa je bilo prav to najslajše. Užival sem v tekmovanjih, tako da s tem nisem bil zadovoljen. Teža pritiska je bila za njih prevelika. To izgine, ko imaš kontinuiteto in se redno boriš za medalje. Nam to še manjka. Moramo dokazati sebi in drugim, da smo dobri. V letu ali dveh bo ta občutek izginil."

"Dvigniti moramo glave in narediti vse, da dobimo medaljo. Vedno je privilegij, ko se boriš za kolajno. Moja prva medalja leta 1987 je bila bronasta in bil sem najsrečnejši človek na svetu. Moramo se boriti in dati vse od sebe," je dodal Saša, ki pa ni želel govoriti o preteklosti. Vseeno pa je spomin zašel ob tem dvoboju 20 let v zgodovino, ko je Đorđević blestel v finalu evropskega prvenstva. Tedaj je Jugoslavija v Grčiji premagala Litvo, ki je imela reprezentanco polno sijajnih posameznikov, a Đorđević je bil preprosto fantastičen. K zmagi 96:90 je v 40 minutah nasul 41 točk in zadel kar devet trojk. S častne tribune sta ga tokrat spremljala prva zvezdnika tedanje litovske izbrane vrste Arvydas Sabonis, ki je zdaj predsednik zveze, in Šarunas Marčiulionis, ki bo v Lillu sprejet v Fibino Hišo slavnih. Tedaj je izvrstni center dal 20 točk, odlični branilec pa 32, a je bilo tudi to premalo, saj je bil pri Jugoslaviji "Sale Nacionale", posameznik, kakršen je manjkal tokrat.

Iz Lilla