Litva, baltska država z manj kot tremi milijoni prebivalcev, je drugič zapored zaigrala v finalu evropskega prvenstva. S tremi osvojenimi naslovi najboljšega na stari celini si deli tretje mesto s Španijo. Uspešnejši sta le Jugoslavija in nekdanja Sovjetska zveza, ki je brez konkurence, a pod njeno zastavo so ključno vlogo odigrali tudi litovski košarkarji. Košarka je v tej državi z naskokom številka ena in Marčiulionis je eden izmed najboljših litovskih košarkarjev vseh časov, ključen pa je bil tudi za razvoj kraljice iger v tej državi po razpadu Sovjetske zveze.

Ponosen na kariero v Ligi NBA in uspehe z Litvo
"Zelo sem bil vesel in ponosen, obenem pa tudi malce presenečen. Velika čast je, da te uvrstijo med najboljše košarkarje na svetu. Upam, da bom še naprej veliko prispeval h košarki in njenemu razvoju," je ob sprejetju v hram, kjer so največja imena tega športa, dejal danes 51-letni Marčiulionis, ki ni pustil neizbrisanega pečata le v litovski košarki, ampak ima posebno mesto tudi v evropski. Bil je namreč eden prvih, ki se je podal v Ligo NBA in tam tudi odigral pomembno vlogo.

"Ponosen sem tako na kariero v Ligi NBA kot tudi na reprezentančno pot. Če pogledam zdaj nazaj, nisem igral v evropskih tekmovanjih. To malce obžalujem. Praktično nisem pravi evropski igralec. Vesel sem, da sem imel čast igrati v Ligi NBA. Seveda sem tudi ponosen na uspehe na olimpijskih igrah, še posebej z litovsko izbrano vrsto. Vsa zgodba leta 1992 s tranzicijo in zbiranjem denarja je bila nekaj posebnega. Na to smo vsi zelo ponosni in so res lepi spomini," je za MMC spregovoril o svoji karieri.

Prvi iz Sovjetske zveze v Ligi NBA
Marčiulionis se je prav tako kot Arvydas Sabonis leta 1964 rodil v najbolj košarkarskem mestu v Evropi, Kaunasu, toda v zibelki litovske košarke, Žalgirisu, ni dočakal prave priložnosti. Po posvetovanju s starši se je zato odločil, da odide v približno sto kilometrov oddaljeno Vilno. V prestolnici je nato osem let nosil dres Statybe, danes znane kot Lietuvos Rytas. Osem dni po porazu v finala EP-ja 1987 v Grčiji, kjer je Sovjetsko zvezo premagala gostiteljica turnirja, je bil izbran na naboru Lige NBA. Dve leti pozneje pa se je odločil za odhod čez Atlantika.

"Zdaj je veliko lažje. Ljudje znajo jezik in tudi drugače se trenira. Ameriška košarka ima tudi vpliv na evropsko. Tedaj smo pa bili za zaveso in je bil to popolnoma drug svet. Bilo je težko, vse od navajanja se na njihov način treniranja do ovir, ki jih je povzročal jezik," se je težav ob odhodu v NBA spomnil Marčiulionis, a to niso bile edine težave, s katerimi se je srečaval. Zaradi režima v Sovjetski zvezi sploh ni vedel, ali mu bodo pustili oditi. Grozil mu je celo zapor, saj se je podajal v ZDA, popolne nasprotnice SZ-ja. Preden so košarkarji leta 1988 osvojili zlato olimpijsko medaljo, sploh niso smeli oditi v tuje klube, Šarunas pa je bil prvi s tega območja, ki se je podal v NBA.

Najboljši igralec zlate reprezentance iz Seula
Na omenjenih igrah, ki jih je gostil Seul, so ključno vlogo odigrali štirje litovski košarkarji. Marčiulionis, Sabonis, Rimas Kurtinaitis in Valdemaras Chomičius so bili vsi v prvi peterki. Čeprav so bili ponosni Litovci, so se borili za barve Sovjetske zveze, saj so si le tako lahko izborili več pravic. Prav Marčiulionis je bil najboljši igralec in strelec tedanje reprezentance. V polfinalu so v tekmi, ki je bila več kot le košarkarski obračun, ugnali ZDA (82:76), v finalu pa še z 21 točkami Marčiulionisa Jugoslavijo (76:63).

Novembra 1989 je v dresu Golden Stata debitiral v Ligi NBA. Že na prvi tekmi je navdušil, ko je s klopi dosegel 19 točk. Sedem let je ostal v ligi in v povprečju dosegal nekaj manj kot 13 točk na tekmo. Njegova kariera bi bila še bistveno boljša, če ne bi bilo številnih poškodb. Ene takih se je nekdanji košarkar Golden Stata, Seattla, Sacramenta in Denverja spomnil v Lillu: "Če primerjamo, je zdaj evropska košarka postala bolj fizična. Če samo pogledate, kaj se vse lahko dela z eno roko, ko igralec igra s hrbtom. V Ligi NBA so zdaj košarkarji, ki se jih skoraj ne sme dotakniti. V začetku 90. let je bilo nekaj igralcev, ki so bili zelo čvrsti, kot na primer Oakley, Mason, Laimbeer… To je bila zares fizična igra. Pri vsakem prodoru je bilo težko. Proti Benjaminu sem si hudo poškodoval hrbet. Zdravniki so rekli, da sem imel srečo, da sem bil ob udarcu v zraku. Če bi bil na tleh, bi imel zlomljeno hrbtenico. Igra v Evropi postaja bolj fizična, v Ligi NBA pa je zdaj nekoliko bolje."

Izvrsten v prodoru in odličen strelec
"Ne vem zakaj, a zelo težko mi je bilo igrati proti Dumarsu. Zares je izvrstno predvideval igro. Ko smo igrali proti Chicagu, smo bili vsi izjemno motivirani. Seveda je bilo težko igrati proti Jordanu, a ni potreboval take pomoči sodnikov, da bi dokazal, da je najboljši. Tega ni potreboval, a so ga kar nekoliko preveč ščitili," je o svoji NBA-karieri še dodal Marčiulionis, ki je bil eden prvih tujcev s pomembno vlogo v ligi. Bil je vsestranski napadalec, izjemno čvrst, fizično odlično pripravljen, hiter ter iznajdljiv pri svojih prodorih. Prav zaradi te prodornosti je bilo levorokega 196 centimetrov visokega branilca težko pokrivati, saj je bil obenem tudi odličen strelec z razdalje. Zaradi izvrstne tehnike je lahko igral na obeh branilskih položajih. V Golden Statu se je odlično znašel in obdobje opisal kot najboljše v njegovi karieri.

Vsi najboljši litovski košarkarji so bili tudi veliki borci za neodvisnost. Ko je leta 1940 Litva, ki je pred tem v letih 1937 in 1939 postala tudi evropski prvak, znova prišla pod oblast Sovjetske zveze, so bili številni Litovci tarče zatiranj in poslani v Sibirijo, med njimi tudi predniki in člani družin vseh košarkarjev velike litovske četverice iz Seula. Že ko so igrali za Sovjetsko zvezo, so ves čas govorili, da so Litovci in ne Rusi, za kar so jih označevali po svetu. Enako je bilo z Marčiulionisom v NBA-ju, kjer so najprej o njem govorili kot o Rusu.

V Barceloni posebna litovska zgodba
Toda Litva in njeni košarkarji so se na košarkarski zemljevid dokončno vpisali leta 1992 na olimpijskih igrah. Sprva sploh niso vedeli, ali bodo lahko odšli v Barcelono, a Marčiulionis je zbiral denar, pri čemer mu je pomagala tudi glasbena skupina Grateful Dead, ki je podpirala Golden State. V znak hvaležnosti so košarkarji na olimpijskih igrah nosili pisane majice z okostnjakom, ki zabija žogo skozi obroč. Še danes so te barvite majice izjemno popularne med množico navijačev, ki spremljajo reprezentanco.

O poti Litve na igre v Barceloni je posnet tudi dokumentarni film – Drugo sanjsko moštvo. Litva je po porazu proti ameriškemu Dream Teamu v polfinalu igrala dvoboj za bronasto kolajno proti Skupnosti neodvisnih držav, kjer so bili v večini ruski košarkarji. Ta dvoboj so Litovci videli kot potrditev svoje neodvisnosti. Litva je slavila z 82:78, Marčiulionis pa je bil z 29 točkami prvi strelec tekme. "Te tekme enostavno nismo smeli izgubiti. Za vse nas bi bila to tragedija. Ponosen sem na vse, kar smo naredili leta 1992, in vse skupaj je bilo nepozabno," se spominja Marčiulionis, ki je bil z dobrimi 23 točkami skupaj s Sabonisom tretji strelec turnirja. Uspešnejša sta bila le Dražen Petrović in Oscar Schmidt.

Blestel v Atenah, a klonil v finalu
Natanko 22 let po tej tekmi, 8. avgusta 2014, je bil sprejet tudi v Košarkarsko hišo slavnih, kjer je le 15 košarkarjev, ki niso bili rojeni v ZDA. S ponosom je za Litvo igral tudi v naslednjih letih. Leto po olimpijskih igrah 1993 je za izbrano vrsto igral celo poškodovan. Na naslednjih igrah v Atlanti se je Litva znova ovenčala z bronom, leto pred tem pa je bila srebrna na evropskem prvenstvu. EP 1995, ki ga je gostila Grčija, bo ostal v spominu po eni najboljših finalnih tekem doslej. Pomerili sta se sijajni reprezentanci Litve in Jugoslavije, ki sta imeli fantastične posameznike.

Spomin na to tekmo je prišel na dan tudi v polfinalu letošnjega prvenstva, ko je Srbija igrala proti Litvi. Aleksandar Đorđević je vodil Srbijo, tekmo pa sta s tribune spremljala Sabonis in Marčiulionis. Vsi trije so bili glavni akterji tistega finala. Đorđević je k zmagi (96:90) prispeval kar 40 točk, Marčiulionis jih je na drugi strani dal 32, Sabonis pa 20. "Seveda se spomnim tekme. Ne morem je pozabiti, to je problem. Zdaj po 20 letih vendarle spim nekoliko bolje (smeh)," je v šali dejal Marčiulionis, ki je bil tedaj prvi strelec evropskega prvenstva, prejel pa je tudi nagrado za najkoristnejšega posameznika.

Uspešna Marčiulionisova šola košarke
Moštvo, ki je igralo na prvenstvu 1995. leta, so mnogi označili kot najboljše v zgodovini litovske košarke. "Težko je o tem govoriti in primerjati, katera generacija je bila najboljša. Zdajšnja je dvakrat igrala v finalu evropskega prvenstva, leta 2003 pa je izbrana vrsta osvojila evropsko prvenstvo, česar nam ni uspelo," je dejal Marčiulionis, ki je še vedno prisoten v litovski košarki in zaslužen za njen razvoj. V Vilni ima že več kot 20 let svojo šolo (v Kaunasu jo ima Sabonis), kjer vadi več kot 200 otrok. Na evropskem prvenstvu v Sloveniji je bila kar polovica reprezentantov v njegovi šoli, v zdajšnji pa sta bila po odpovedih zaradi različnih vzrokov to le Mindaugas Kuzminskas in Antanas Kavaliauskas. Marčiulionis je tudi ustanovil litovsko košarkarsko ligo in bil njen predsednik.