Povsem blizu je zaradi svoje vzdržljivosti in odlične telesne pripravljenosti kultnemu "jeklenemu" Grku prišel Dirk Nowitzki, a mu je na evropskem prvenstvu v Litvi zmanjkalo zgolj 21 točk. Tako na vrhu EuroBasketa s 1004 točkami ostaja Galis, ki je odigral vsega 32 tekem. Dirk je za svoj izkupiček potreboval 14 srečanj več.

"Rad bi bil v isti ekipi z njim, da bi mu lahko podal, potem pa ga gledal, kako doseže koš," je bil eden izmed številnih komplimentov, ki jih je košarkarski Amadeus Dražen dal grškemu košarkarskemu bogu Galisu. To bi se lahko kaj kmalu tudi zgodilo. Pred sezono 1993/94 naj bi se brata Giannakopoulos, ki imata v lasti Panathinaikos, že dogovorila s Petrovićem za prestop v Atene, kjer je igral Galis. A tragična smrt hrvaške legende na nemški avtocesti je preprečila, da bi moči združila fantastična strelca, ki bi nedvomno sestavljala enega najsmrtonosnejših napadalnih dvojcev v zgodovini košarke.

Leta 1987 v Atenah vse v znamenju Galisa
Toda takrat je bila Galisova kariera že v zatonu. To je bila celo zadnja sezona, ki jo je odigral. V Sloveniji se bliža evropsko prvenstvo in košarkarji si lahko za zgled vzamejo prav Nikosa, ki je najboljše igre pokazal, ko je bilo to najbolj potrebno – na domačem EP-ju leta 1987. Tedaj je Grčija prvič stopila na vrh stare celine, Galis je bil izbran za MVP-ja turnirja, bil pa je tudi s povprečjem kar 37 točk na tekmo prvi strelec tekmovanja.

Grki domačega prvenstva sicer niso začeli suvereno, saj so v prvem delu na petih tekmah dvakrat klonili. Ugnali so jih Španci in Sovjetska zveza. So pa zato toliko bolje igrali v izločilnih bojih. Najprej so brez težav odpravili Italijo, v polfinalu so bili boljši od Jugoslavije (81:77), v finalu pa so po podaljšku strli še Sovjetsko zvezo (103:101). Zastrašujoči sovjetski zasedbi je nasul 40 točk. Galis je imel pod taktirko Kostasa Politisa največ pomoči ob Panagiotisu Giannakisu, ki je leta 2005 Grčijo kot selektor popeljal do drugega evropskega naslova, še v Panagiotisu Fasoulasu in Fanisu Hristodoulouju.

Najprej oblekel boksarske rokavice
Nikos se je sicer rodil v ZDA. Natančneje 23. julija 1957 v New Yorku, kamor je njegova družina prišla z Rodosa. Odraščal je v revni družini in prvi šport, s katerim se je začel ukvarjati, je bil boks. Boksal je tudi njegov oče, a na željo mame je Nikos zapustil ring, kajti vedno je bila v skrbeh, ko je Nick, kot so ga klicali v rodnih ZDA, domov vedno prišel povsem potolčen. Po vpisu na srednjo šolo v New Jerseyju sta njegovo zanimanje za košarko in želja po igranju košarke močno narasla.

V New Jerseyju je tudi obiskoval študij, kjer je dobil štipendijo na univerzi Seaton Hall. 185 centimetrov visoki branilec je v zadnji sezoni kolidža že blestel s povprečjem 27,5, od njega pa sta bila boljša le dva študenta, eden izmed njiju je bil tudi Larry Bird. Na naboru Lige NBA so ga leta 1979 izbrali Boston Celticsi kot 68. Med pripravljalnimi tekmami je bil Galis poškodovan, tako da Keltom ni mogel pokazati širokega košarkarskega znanja. Ostrostrelec si ni uspel izboriti mesta v zasedbi Bostona in ni mu preostalo drugega, kot da poskusi v Evropi.

Največja napaka velikega Auerbacha
Legendarni trener Celticsov Red Auerbach, ki je v karieri osvojil kar devet šampionskih prstanov, je dejal, da je bila največja napaka v njegovi karieri, da ni v Bostonu zadržal Galisa. Pozneje je Nikos sicer dobil še ponudbe iz Lige NBA. Zanj so se poleg Celticsov zanimali še Netsi, a je eden izmed najpopularnejših Grkov sploh obe franšizi zavrnil.

Prišel je v domovino svojih staršev in pred atenskima velikanoma Panathinaikosom in Olympiakosom dal prednost solunskemu Arisu, čeprav mu je ta ponudil manj denarja. Predstavnik kluba Giorgos Tsiligaridis je šel v ZDA, da bi ga prepričal, in uspelo mu je. Domov se je vrnil z Galisovim podpisom. Poskrbel je za preporod "rumenih". Vsako sezono je v državnem prvenstvu dosegal po več kot 30 točk na tekmo. V njegovem času je Aris postal najpopularnejši grški klub. Dvorana je bila vsako tekmo razprodana, napolnil je tudi dvorane, kjer so gostovali, in tudi navijači nasprotnih moštev so grškemu košarkarskemu božanstvu namenjali bučne aplavze. Kinematografi so na primer na dan, ko je Aris igral evropske tekme, morali dati vstopnice po znižanih cenah, da je vsaj kdo košarkarski večer zamenjal za ogled filma.

Kar sedem naslovov zapored
13 sezon je preživel pri Arisu. Ko je v klub prišel še Giannakis, so Solunčani dokončno zavladali Peloponezu. Branilca sta sestavljala udarni dvojec tako v klubu kot v reprezentanci, Aris pa je po njuni zaslugi osvojil kar sedem zaporednih državnih naslovov. Tri sezone, 80 srečanj zapored, je bil klub celo neporažen. V Solunu je skupaj z Galisom moči združil tudi Slobodan Subotić, ki je prišel iz ljubljanske Olimpije.

"Nik the Greek" je največ točk v grškem prvenstvu dosegel leta 1981, ko je dal 62 točk. V evropskih tekmovanjih jih je Benetkam istega leta nasul 57. V tej sezoni je v povprečju v državnem prvenstvu dosegal po neverjetnih 44 točk na tekmo. Z Arisom je nastopil tudi na treh tekmovanjih Final Four zapored, a se klubu ni nikoli uspelo prebiti v finale.

Vzdržljivi "jekleni" Grk
Galis je bil pravi tako imenovani "combo guard" - branilec, ki je lahko igral na obeh položajih. Bil je izjemen strelec. Glavno orožje je bil prodor, kar mu je zaradi močne telesne konstrukcije odlično uspevalo, nato pa se je ob metu nagnil nekoliko nazaj. Obenem je bil tudi izjemen podajalec, saj je imel sijajen pregled nad igro. Vso kariero je bil odlično fizično pripravljen in izjemno vzdržljiv košarkar.

Po slabi sezoni je moral leta 1992 zapustiti klub, čeprav je želel ostati, še posebej v ljubem Solunu. Bil je že blizu velikega tekmeca PAOK-a, a se je na koncu le odločil, da tega navijačem ne more narediti. Tako se je znašel pri Panathinaikosu. Tudi s Paom je zaigral na sklepnem turnirju Evrolige. V sezoni 1994/95 se je sporekel s trenerjem Politisom, s katerim sta leta 1987 osvojila evropsko krono. Ker ni bil uvrščen v prvo peterko, je zapustil dvorano, in tako je bilo konec kariere - po mnenju številnih Grkov - najboljšega grškega športnika vseh časov.

Sovjetska nočna mora
Dolga leta je bil Galis strah in trepet nasprotnih obramb. "Občudujem ga. Ko igra, ni načina, da se ga ustavi. Nisem si mislil, da bo kdaj igralec, ki bo lahko sam povzročal nočne more Sovjetski zvezi in jo tudi premagal," je o Galisu povedal Sergej Belov, besede najboljšega sovjetskega košarkarja vseh časov pa je potrdil še legendarni trener Aleksander Gomelski, ki je dejal: "Galis je košarkar 21. stoletja."

Tudi nosilec olimpijskega ognja
Arisova dvorana danes nosi Galisovo ime. V svoji karieri je bil kar 11-krat najboljši strelec grškega prvenstva, osemkrat pa Evrolige, enkrat je bil tudi najboljši podajalec najmočnejšega klubskega tekmovanja stare celine. Še vedno je najboljši strelec evropskih tekmovanj. Dvakrat je bil tudi izbran za najboljšega evropskega košarkarja, v izbrani vrsti je v povprečju dosegal po več kot 30 točk. Od leta 1983 naprej je bil najboljši strelec vsakega velikega reprezentančnega tekmovanja, na katerem je nastopil, tudi na štirih evropskih in enem svetovnem. Štirikrat se je tudi znašel v postavi EuroBasketa. Je član prve generacije, ki jo je Fiba uvrstila v Hišo slavnih. Leta 2004 je bil tudi med nosilci olimpijskega ognja. Plemenico je Galis prinesel na olimpijski stadion.

Enostavno, strelec najvišjega kova, ki mu je le malokdo lahko kos. Grki so ga častili po božje. Nedvomno je zanje Galisovo mesto na Olimpu, ob boku Zevsu in njegovi druščini. Kot bog košarke.