Zoran je vedno stopal po stopinjah tri leta starejšega brata, a vedno je bil zaradi Gogijeve izjemnosti tudi nekoliko v njegovi senci. A s trdim delom, požrtvovalnostjo in neopisljivo energijo, s katero je navdušil vse trenerje in selektorje, ki so delali z njim, si je izboril svoje mesto na košarkarskem zemljevidu. In to konkretno v Evroligi, v dresu reprezentance na velikih tekmovanjih, želi pa se dokazati tudi v Ligi NBA.

Trenutno član franšize z največ prstani
V prvi sezoni ni dobil veliko priložnosti. Minute so mu obljubljali v Phoenixu, a jih je dobil bore malo. Nato so ga skupaj z bratom zamenjali v Miami, kjer se je zgodba ponovila. Vmes je odšel celo v razvojno ligo, letos pa se je z željo, da se dokaže floridski franšizi, potil na poletni ligi, kjer je pustil zelo dober vtis. Toda le nekaj časa za tem, ko se je pridružil izbrani vrsti, s katero zaradi dogovora Fibe in NBA-ja ni smel trenirati od začetka, je izvedel novico, da je zamenjan. Nova destinacija Boston, kjer pa ga najuspešnejša franšiza Lige NBA vseh časov po napovedih želi odpustiti.

Zoki vse zadeve v Ligi NBA ureja prek agenta, od Miamija pa je dobil le zahvalo prek sporočila. Pravi, da ne zameri, kaj se je zgodilo s Heati, da pa ima zdaj še dodatno motivacijo, ko bo igral proti njim in tudi proti Sunsom, ne glede na to, ali bo v dresu Celticsov ali katere koli druge ekipe: "Kar se je zgodilo, se je. NBA je prava tržnica in nikoli ne veš, kje boš. Miami me je moral menjati, saj sem imel kar visoko pogodbo. Zapadli so v dvojne davke in so se morali znebiti 11 milijonov. Žal so me poslali v Boston. Ne vem, ali bom ostal tu, a želja je definitivno, da ostanem v Ligi NBA."

Poletna liga vseeno koristila
Miami je sestavil izjemno močno ekipo in tako se je, da se je izognil dvojnemu davčnemu plačilu, moral odpovedati nekaterim igralcem. Zoranu ni pomagalo niti, da se je izkazal v poletni ligi: "Pomagalo mi je, da sem šel v ZDA. Izpopolnjujem vse elemente in poskušam biti vsako leto boljši. Poskušam različne vrline in razširiti košarkarsko znanje. Mislim, da mi je poletna liga koristila. Če povem po pravici, nisem želel iti, ker sem bil skoraj najstarejši, a sem šel zaradi dogovora z Miamijem. Mislim, da sem korektno opravil svoje delo."

Kot pravi, se zdaj s klubsko usodo ne obremenjuje in je z mislimi osredotočen le na reprezentanco. Že takoj, ko je prvič stopil na parket proti Avstraliji v Laškem, je poživil igro in bil na koncu z 22 točkami tudi najboljši igralec srečanja. Med drugim je zadel tudi štiri trojke, kar dokazuje, da zares iz sezone v sezono Ljubljančan napreduje, saj predtem vendarle met izza črte ni bil njegov glavni adut. "Želel sem imeti malce počitka, a me je vseeno kar žulilo, saj sem navajen,da sem od samega začetka z reprezentanco. Tokrat tega zaradi pogodbe ni bilo mogoče. Malce pred 1. avgustom sem se pridružil, a vadil po svojem programu, tako da sem pridobil nekaj na telesni pripravi. Na poletni ligi sem igral veliko tekem. Košarko igram že več kot deset let, in četudi je ne igram recimo nekaj mesecev, bom nekaj naredil. Znam igrati," je dejal Dragić, ko se je videlo, da je prišel v izbrano vrsto izjemno motiviran.

"Ne skrivam se pred odgovornostjo"
Ob odsotnosti Gorana ga torej čaka vloga vodje. Tako kot si je v vseh klubih do zdaj (z izjemo NBA-ja) izboril takšen položaj, si jo je tudi v reprezentanci. Podobno si je vodilno vlogo priboril pri Slovanu in pozneje pri Krki. V Unicaji so ga želeli že odpisati, pa je v le nekaj mesecih postal ključni mož Malage. Zdaj je takšno njegovo mesto tudi v reprezentanci: "Ne bežim od odgovornosti in se ne skrivam pred njo. Zavedam se, kakšna je moja vloga v tej ekipi. Upam, da mi bodo fantje sledili in bomo lahko naredili dober rezultat."

Po izvrstni sezoni pri Slovanu je prvič vpoklic prejel leta 2010 pred svetovnim prvenstvom. Tedaj ga je kot zadnjega črtal Memi Bečirović, a že naslednje leto ga je Božidar Maljković popeljal sabo v Litvo na evropsko prvenstvo. Na tem EuroBasketu je od novincev pustil najboljši vtis in že dve leti kasneje je bil ob Goranu drugi nosilec izbrane vrste, tudi njen drugi strelec (10,6), brata Dragić pa sta obnorela Slovenijo. Tudi lani je bratska naveza blestela v slovenskem dresu, na svetovnem prvenstvu je Zoran v povprečju dajal 12,9 točke na srečanje, uspešnejši pa je bil le Goran.

Za Zdovca Zoran dodana vrednost
Zdaj bo moral on nositi glavno breme in za sabo potegniti ekipo in kot pravi, upa, da mu bodo soigralci sledili: "Imamo mlade nove igralce, ki si želijo napredovati, dokazati in so ambiciozni. Lepo jih je gledati in s tem se spomnim, kako je bilo, ko sem jaz prvič prišel v reprezentanco. Poskušam jim čim bolj pomagati, da se privadijo na to in zlijejo z ekipo." Zoran, ki je vedno dejal, da izjemno rad igra za reprezentanco, je tudi najbolj priljubljen med navijači. Na vsaki akciji je njegov avtogram oziroma slika z njim najbolj zaželena, tudi ob najavi igralcev pa mu je namenjen najbučnejši aplavz.

Ob tem pa je nepogrešljiv tudi za selektorja Jureta Zdovca, ki je že po prvi tekmi dejal, da se vidi, kaj Zoran pomeni za reprezentanco in da je njena dodana vrednost. "O vlogi s selektorjem nisva govorila, a se vidi, da je kar nekaj akcij podrejenih meni in potem jaz poskušam kreirati ter podajati. Poskušam narediti svoje soigralce še bolje," je pristavil Dragić.