Erjavec je trenutno v Dallasu na obisku pri Luki Dončiću. Tema pogovorov s slovenskim košarkarskim virtuozom je njegovo igranje na svetovnem prvenstvu, kamor se je reprezentanca uvrstila po kvalifikacijskih zmagah nad Izraelom in Nemčijo. Po besedah predsednika KZS-ja bo Ljubljančan igral na turnirju, ki ga bodo avgusta in septembra prihodnje leto gostili Filipini, Indonezija in Japonska, Slovenija pa si bo v svojem četrtem nastopu na tovrstnem tekmovanju prizadevala za medaljo.

V intervjuju je Erjavec spregovoril tudi o preteklem kvalifikacijskem oknu, dotaknil se je tudi prihodnosti selektorja Aleksandra Sekulića in razkril načrte španske zveze, ki želi organizirati turnir, na katerem bi zaigrale tudi ZDA in Slovenija.

Se vam je po teh dveh zmagah reprezentance in uvrstitvi na svetovno prvenstvo odvalil velik kamen?
Da, res se je. Prva stvar, ki sem jo čutil, je bilo olajšanje, druga pa res velik ponos, saj so fantje pokazali, kako se bori in igra. Šli so res 'na glavo'. Tako kot so tudi napovedovali. Včasih rečeš, bomo dali vse od sebe in ne vem, kaj še, pa potem na igrišču ni tako. Zdaj pa je bilo res, kot so vsi napovedali, da bo. Izpolnjevalo se je dosledno in dobesedno vse, kar se je dogovorilo in zmenilo. Vse skupaj je bilo super videti. Zelo sem bil ponosen že v Izraelu in potem tudi v Kopru proti Nemčiji. Vsako tekmo na EuroBasketu sem bil bolj nervozen kot na teh dveh, pa sta bili mogoče pomembnejši od marsikatere na evropskem prvenstvu. Ne vem, kot kaže, dobiš v fante neko zaupanje, ko vidiš, da "trgajo". Užival sem.

Lahko rečemo, da se je Slovenija učila na svojih napakah, potem ko je ostala brez nastopa na prejšnjem svetovnem prvenstvu, in zdaj ve, kako pristopiti in igrati te kvalifikacije?
Absolutno so se naučili igralci, selektor, štab in vsi skupaj. Jasno, na lastnih napakah. Res je, da so starejši, ki jih sicer ni bilo veliko, zares nosili to ekipo. Mislim, da so vsi skupaj dozoreli. Smo pa tudi videli, da imamo nekaj novih nosilcev. Ta širina se je kar pojavila čez noč. Samar je potrdil svojo kakovost in nesporno vlogo vodje te reprezentance v okrnjeni sestavi. Popolno presenečenje je bil Klavžar, ki smo ga pri 18 letih vrgli v vodo in je kar plaval. To ni bilo prvič. Že v mladinskih kategorijah je približno enako reagiral na igrišču, pa tudi pri Realu, ko je dobil priložnost v Evroligi. Negativnih stvari v teh dveh tekmah sploh ne vidim. Na srečo ni bilo poškodb in je vse šlo, kot je moralo iti. Lepo smo se kvalificirali. Če bi me vnaprej vprašali, bi rekel, da si želimo ene zmage. Tiste nad Izraelom, končalo pa se je sanjsko.

Sorodna novica Murić: Na prvenstvu bomo dokazali, da spadamo v sam vrh svetovne košarke

Če poudarjamo, kako pomembno je učenje na napakah, kaj je pa tisto glavno, kar se bo treba naučiti iz EuroBasketa?
To sta bili praktično popolnoma različni ekipi, saj sta bila samo dva igralca ista, in ni primerljivo. Mislim, da je ključno, kar se je treba naučiti, to, kar so fantje pokazali na teh dveh tekmah. Ta povezanost, da če ne igraš stoodstotno, boš izgubil tudi proti Poljski, čeprav bi jo moral po vseh nekih principih premagati. Če nisi tisti dan in vsakič, ko igraš, stoodstoten, ni uspeha. Torej povezanost, boj eden za drugega in za ekipo. To so ključne stvari.

Hitro po evropskem prvenstvu je prišla nova akcija, pred katero je bilo precej negotovosti. Ko smo govorili v Berlinu dan po izpadu z EuroBasketa, je bilo še težko potegniti zaključke. Verjetno ste zdaj že naredili analizo, glede na to, da se po velikih tekmovanjih vedno potegnejo neki zaključki.
Neke analize so bile narejene. Tudi selektor je obljubil, da bo še kaj dodal, čeprav jaz ne vidim potrebe za to. To je bila ena tekma. Saj vsi vemo, kaj je šlo na tisti tekmi narobe. Bila je slaba obramba, ni bilo fokusa, ni bilo energije … Ko je bila energija prava, je potem Blažič dobil krče. Ni ene točke, ko bi rekel, aha, tu smo taktično zgrešili, tu tako … Če gledamo celotno poletno akcijo, je bila v bistvu uspešna. Izgubili smo malo tekem. Le tri, igrali smo jih pa skoraj 20, če štejemo še tiste kvalifikacije junija. To je dober rezultat. Znova je bilo odlično košarkarsko vzdušje in evforično celo poletje, ko se je čakalo na Goranovo odločitev, spremljalo Dončića, igralo s Srbijo in Hrvaško … Res je bilo lepo. Absolutno pa je rezultat na evropskem prvenstvu neuspeh. Še enkrat pravim, kot sem ponovil že stokrat, da bi devet od desetih tekem proti Poljski dobili. Tiste ene nismo, in zato je to neuspeh. Kaj smo se naučili? Da moraš biti vedno stoodstoten in res biti povezan. Treba je komunicirati, govoriti o težavah in jih sproti reševati. Predvsem pa vsakič biti stoodstoten in dati vse od sebe.

Kot pravite, je znova zavladala košarkarska evforija, ki Slovenijo zajema že od leta 2017. Vmes je bilo nekaj padcev, kot primer tiste prej omenjene neuspešne kvalifikacije, pa potem znova vzpon z olimpijskimi igrami. Občutili smo, kaj pomeni, če reprezentance ni na velikih tekmovanjih. Ti dve zmagi nista prinesli le nastopa na svetovnem prvenstvu, ampak sta ohranili možnosti za vnovično igranje na olimpijskih igrah, kar bi bilo v primeru neuspeha zares težko. Jasno je, da je vedno pritisk na igralcih in strokovnem štabu, koliko pa ste ga vsi skupaj dodatno zaradi teže tekem čutili zdaj?
Res je tanka linija med uspehom in neuspehom. Stvari se zelo hitro obrnejo. Ne bi bilo nemogoče, da bi ti dve tekmi izgubili. Mislim, da je velika večina okrog nas pričakovala, ne želela, ampak glede na objektivne okoliščine pričakovala, da nam to ne bo uspelo. Kljub žalosti in vsemu razočaranju smo se že dan po EuroBasketu zavedali, kaj nam prinaša november. Da, seveda je bil velik pritisk. Bili smo tudi pod pritiskom javnost – tako športne kot sicer. Bilo je veliko polemik, kot na primer, da je treba menjati selektorja in podobno. Bilo je en kup negotovosti in neznank. Potem smo videli še seznam, ko so eden za drugim odpovedovali, zbolevali, bili poškodovani, klubi jih niso pustili kljub drugačnim zagotovilom in željam … Pa se je zadeva sestavila. Če se pa ne bi … To res ogromno pomeni. Ne predstavljam si poletja brez košarke. Namreč ne samo, da bi se težko uvrstili na olimpijske igre, sploh ne vidim načina, kako bi se. Morda bi šlo skozi šivankino uho skozi s tistimi predkvalifikacijami, ampak v bistvu res ne vem, ali bi se sploh lahko. Te dve tekmi sta bili ključni za naslednji dve leti.

Je iz te negotovosti hitro zasijala svetla reprezentančna prihodnost?
Res je. Predvsem je dobro, da imamo dovolj časa. Projekt svetovno prvenstvo se je začel takoj dan po tekmi z Nemčijo, ko smo si uradno zagotovili nastop. Imamo dovolj časa, da sestavimo vse kockice na pravo mesto, da bi bila Slovenija na tem prvenstvu najmočnejša in da ne bi ponavljali napak z EuroBasketa. Cilji bodo zagotovo visoki. Če bodo fantje zdravi, bomo pač, kot vedno, startali na medaljo.

Cilj bo torej naskok na medaljo. Slovenija je bila že trikrat na svetovnem prvenstvu, a še nikoli ni imela tako velikih ambicij, kot jih bo imela prihodnje leto. S tem namenom ste verjetno zdaj tudi v ZDA?
Drži. Z ekipo, v kateri igra Luka Dončić, ne moreš ciljati na povprečje. Preprosto moraš iti na medaljo. To je edino pravilno. Seveda ni naključje, da sem v ZDA. Po uvrstitvi na svetovno prvenstvo smo takoj reagirali in obiskali najboljšega igralca ter vodjo reprezentance. Z Luko se torej pogovarjam določene stvari v smeri Azije. Takoj smo začeli delati v tej smeri.

Je Luka Dončić že potrdil igranje na svetovnem prvenstvu?
Luka je sodelovanje potrdil minuto po tekmi z Nemčijo, ko je bilo gotovo, da gremo na prvenstvo. Če smo zelo pošteni, smo bili pravzaprav 99-odstotno prepričani že po tekmi z Izraelom in je bilo že takrat veliko veselje in hkrati dano zagotovilo. Če bo Luka zdrav, sploh ni bojazni.

V preteklosti je slovenska reprezentanca imela težave z odpovedmi, vidimo zdaj, da se s tem soočajo tudi v drugih državah. Koliko pomeni Lukov odnos do izbrane vrste in želja, da je vedno zraven?
Njegov odnos je res neverjeten. Ko je bila tekma z Izraelom, je bila v Dallasu ura 6.00. On je spremljal to tekmo. Ni najlažje, če imaš tekme in gostovanja, vstati ob 6.00 za gledanje tekme. Kaj naj rečem, veseli smo, da ga imamo in se zavedamo njegovega pomena na igrišču kot tudi ob njem. Da vse lažje razumeš, pa je treba videti to tukaj na licu mesta v Dallasu. Neverjetno. Vsi imajo njegove drese. Ne more se pomikati po mestu, ne da bi ga čakali oboževalci. Res izjemno.

Glede na to, da je sezono začel z MVP-številkami, čutite odobravanje v klubu, da igra za reprezentanco, ker ima za sabo delovno poletje in potem pride tako pripravljen?
Brez dvoma. Zagotovo je to tudi posledica tega, da je prišel dobro pripravljen, ko je bil aktiven celo poletje. Zato tudi takšen pošasten start v sezono, kar se tiče številk, ki so praktično težko predstavljive. Nedvomno je to posledica dobre pripravljenosti. V klubu s trenerjem Jasonom Kiddom in lastnikom Markom Cubanom na čelu odobravajo ta pristop. Odobravajo njegovo udeležbo. Nikoli v zadnjih letih ni bilo sporno kar koli, da ga recimo Dallas ne bi spustil v reprezentanco.

Se boste sestali in pogovorili tudi z Vlatkom Čančarjem?
Seveda. Dve muhi na en mah. Zato smo tudi izbrali ta trenutke, ko igrajo med samo. Se veselim, da se vidim tudi z njim.

Kakšna je situacija glede Gorana Dragića? V pogovoru za Fibo, ki je bil sicer opravljen že pred časom, objavljen pa pred kratkim, še ni dokončno zaprl reprezentančnih vrat. Ste govorili z njim o morebitnem nadaljnjem igranju?
Smo govorili. Predvsem z njim največ komunicira Rašo Nesterović, ker sta družinsko in prijateljsko povezana že od prej. Res je, slišali smo, da še ni zaprl vrat. Kaj naj rečem drugega, kot to, da me veseli. Zdaj povsem konkretno se o tem še nismo pogovarjali. Pri njem je tudi odvisno od tega, kako bo vse prenesel, kakšne bodo njegove obveznosti, fizično stanje … Ampak pomembno je, da želja ostaja. Saj ste slišali Murića po tekmi z Nemčijo. Mislim, da vsi hočejo popraviti to napako oziroma neuspeh z EuroBasketa. Mislim, da nobeden noče manjkati na svetovnem prvenstvu. Selektorja čakajo sladke težave, saj se je zdaj nabor igralcev oziroma kandidatov za reprezentanco kar razširil.

Sorodna novica Kljub nehvaležni vlogi je najstnik pokazal pogum in pravi značaj

Omenili ste Eda Murića, ki je po zmagi nad Nemčijo v velikem zanosu govoril o svetovnem prvenstvu in dejal, da košarkarji hočejo pokazati, kam spadajo. Ste občutili to veliko željo med igralci, da popravijo vtis z EuroBasketa?
Motivacija je zagotovo osnova čisto vsake tekme in vsakega tekmovanja. Vsake udeležbe v reprezentanci. Videli smo na EuroBasketu, ko smo igrali z na papirju dobrimi ekipami, ki so v istem rangu, smo zmagali. Premagali smo dobitnike srebrne in bronaste medalje ter Belgijce, ki so edini na prvenstvu ugnali prvake Špance. V teoriji smo torej premagali vse. Potem pa smo z Bosno in Hercegovini, ko ni nobeden pričakoval, da bomo, izgubili in potem enako velja še za Poljsko. Se pravi, je absolutno ključna motivacija. Mislim, da se fantje zavedajo, in če bodo prišli motivirani, se za rezultat ne bojim. Lahko se seveda znova ponovi podobna zgodba, kot je bila Poljska, ali pa pride kakšna nova težava. Upamo seveda, da ne, ampak mogoče je vse. To je šport, in to je tudi njegov čar, da lahko tudi slabši premagajo boljše.

Takoj po koncu evropskega prvenstva ste odločno zatrdili, da Aleksander Sekulić ostaja selektor. Zdaj je uspešno izpeljal druge zaporedne kvalifikacije. Bo Slovenijo vodil tudi na svetovnem prvenstvu?
Jaz pričakujem, da jo bo. Tudi on je, če se spomnite, v prvi izjavi rekel, da bo pač odvodil ti dve okni, potem pa bo videl, kako naprej. Dvom je verjetno izhajal iz tega, da ni vedel, ali se bomo uvrstili na prvenstvo. Zame trenutno dvoma ni. Slovenija selektorja ima. Zelo veseli smo, da ga ima. Ne glede na 'kiks' na evropskem prvenstvu se je pokazalo, da je pravilno, da nismo v to posegali na vrat na nos. Naredil je svoj rezultat. Če hočete neposredno, ne da je popravil napako, ampak je pokazal, da ni bilo naključje, da smo ga takrat imenovali. Tudi tedaj je ugnal Ukrajino in Avstrijo ter se uvrstil na evropsko prvenstvo. Maestralno je odvodil kvalifikacije za olimpijske igre. Tako da, da, imamo selektorja.

V teh kvalifikacijah je Slovenija zaigrala v zelo okrnjeni zasedbi. Številni so manjkali zaradi klubskih obveznosti, ko se Liga NBA in Evroliga nista prekinjali, nekateri zaradi zdravstvenih težav … Če smo konkretni, ste na KZS-ju govorili z Gregorjem Hrovatom, ki je odpovedal tokratno sodelovanje, recimo tudi z Aleksejem Nikolićem, ki v klubu ni imel zagotovljene pogodbe in ga zato ni bilo poleg, ali na primer Žanom Markom Šiškom, ki je izpustil tudi poletno akcijo?
Kot vem, je imel s Šiškom stike selektor. Govorili pa smo s Hrovatom. Jaz sicer nisem, sta pa selektor in Rašo, tako da sem spremljal to komunikacijo. Dejstvo je, da ni bil zadovoljen zaradi neudeležbe na evropskem prvenstvu. Dejstvo je, da mu tega ne moremo niti zameriti. Je pa zdaj čas, da se te morebitne zamere ali pa, če rečemo, slabe vtise popravi in pozabi. Rezultat zdaj imamo, kar je bilo, je bilo, in gremo naprej. Kar se tiče Nikolića, ga popolnoma razumem. Pri njem reprezentanca tudi nikoli ni bila sporna. Bil je v situaciji, ko ni imel zagotovljene pogodbe in ga razumemo, saj od tega živi in ni mogel sodelovati.

Dejali ste, da je treba urediti stvari. Ker reprezentanca predstavlja nekaj več, ni mesta za zamere in neporavnane račune.
Ni prostora, ker se vse to pozna. Z Igorjem Kokoškovom si pošiljava veliko sporočil. Pred kratkim je napisal, da je harvardska študija pokazala, da nekdo, ki karakterno ne sodi v ekipo, povzroči več škode kot deset povprečnih ali slabih delavcev, čeprav je nadpovprečno nadarjen, uspešen in učinkovit. Preprosto je treba urediti stvari in se pogovoriti. Razmisliti je tudi treba, v kaj greš. Saj se zavedaš. V končni fazi fantje žrtvujejo dva do tri mesece poletja, ko bi lahko bili z družino. Žrtvujejo za to, da so prisotni in potem seveda ne bodo pokvarili vsega skupaj z nekimi egotripi. Tukaj absolutno ni prostora za zamere in jih tudi ne pričakujemo. Z naše strani jih tako ali tako ni. Smo lahko le hvaležni, da fantje pridejo in igrajo za Slovenijo.

Slišali smo, da Španija želi poleti organizirati turnir, na katerem bi sodelovale tudi ZDA in Slovenija. So te govorice resnične?
Res je. Veliko se dogaja. Vse skupaj je zelo zanimivo. Njihova zveza prihodnje leto praznuje 100 let in Španci bi radi naredili turnir na nogometnem stadionu v Sevilli. Na njem bi sodelovale še ZDA in Slovenija. Torej gre za olimpijske, svetovne in evropske prvake ter Slovenijo. Če pogledamo, vse skupaj povezuje Dončić, ki je slovenski reprezentant, kruh si služi v ZDA, košarkarsko pa je odrastel v Španiji. To bi bila res taka lepa stvar. Mislim, da bo tudi zelo odmevno in se veselim tega povabila. Turnir je še daleč od realizacije. Nimamo še zagotovila, da bo, je pa velika želja španske zveze, ki trdo dela, da ga izpelje.

Kakšen izziv in zalogaj bo prihodnje leto ob svetovnem prvenstvu predstavljal še ženski EuroBasket, ki ga bo gostila Slovenija?
Vesel sem vprašanja v zvezi z ženskim prvenstvom, ki bo za nas res konkreten zalogaj, o katerem se mogoče premalo govori. Res je, da je časovno še oddaljeno in bo šele čez dobre pol leta. Je velik finančni in organizacijski zalogaj za našo zvezo. Trudimo se, da ga organiziramo na maksimalni ravni, saj bi radi dekletom, za katera mislimo, da so dozorela za nek resen rezultat, omogočili, da igrajo pred domačo publiko in v tem uživajo. Stroški so precejšnji. Tu seveda računamo tudi na pomoč države. Vsaj glede kotizacije, ki jo moramo plačati Fibi za organizacijo prvenstva. Hkrati je to en tak lep izziv, ker smo prepričani, da je prav, da smo se tega lotili. Ženska košarka je namreč visoko med prioritetami vodstva zveze zdaj že sedem ali osem let. Vedno z Rašem in ožjim vodstvom zveze stremimo k nekemu rezultatu. Ne bomo izvajali nekega pritiska, da bi morale doseči točno to, ampak jim omogočamo, da igrajo prvenstvo doma in uživajo. Pripeljali pa smo selektorja iz tujine, imamo te reprezentančne akcije oblikovane, kot jim imamo zdaj, delamo razno razne stvari, da bi mogoče dosegli tudi določen rezultat. Kaj pa je dober rezultat? To pomeni vse, kar je boljše od prejšnjih uvrstitev. Moram potem kar reči, da je to četrtfinale in še kaj naprej.