23-letni organizator igre bo zagotovo eden nosilcev košarkarske reprezentance na lovu na premierni nastop na olimpijskih igrah. Še pred turnirjem v Kaunasu, kjer se bo delila vstopnica za Tokio, ga z Bayernom čaka naskok na dvojno nemško krono. Bavarci so v vitrino letos že pospravili pokal, navdušili pa so tudi v Evroligi, kjer so prvič prišli v končnico.

Šiško, ki je bil tako edini Slovenec v četrtfinalu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja, kjer je morala münchenska zasedba po napeti seriji priznati premoč milanski Olimpii, je eden tistih košarkarjev, čigar statistika ne odraža igre in pomena za ekipo. Razvil se je v vrhunskega "playa", od katerega se pričakuje, da bo prevzel tudi pomembno breme v izbrani vrsti. "Slovenija je evropski prvak in mora to upravičiti na takih tekmah. Uvrstitev v Tokio bi pomenila uresničitev mojih sanj," je med drugim povedal Ljubljančan.

V nedeljo ste dvignili nemški pokal, vašo prvo lovoriko z Bayernom. Kako je bilo?
Osvojitev tega pokala je bil eden ciljev sezone, zato smo si naložili tudi nekakšen pritisk. Hkrati tudi, ker smo bili gostitelji tega turnirja. Prvo tekmo smo odigrali z Ulmom Jake Lakoviča. Gre za ekipo, ki je res vrhunsko vodena. Lakovič opravlja izvrstno delo. Igrajo košarko, ki nam nekako ne leži in smo imeli velike težave z njimi. Zmagali smo s kar precej sreče po dveh podaljških. To se je poznalo potem tudi v finalu, ko smo začeli zelo počasi, zaspano in v nekakšnem krču. Alba je hitro povedla za 15 točk. Potem smo pokazali pravi značaj, kar nas krasi že celo sezono, in se vrnili v igro, na koncu pa izvlekli tekmo in na srečo zmagali.

Po lanski, lahko rečeva neuspešni sezoni se zdi, da se letos vse skupaj sestavlja v zelo uspešno celoto, kajne?
Za lansko sezono lahko rečem, da je bila porazna. Predvsem v Evroligi smo bili res slabi. Tudi zaključek nemškega prvenstva je bil katastrofalen. Letos se nam je res več stvari uskladilo. Prišel je vrhunski strokovni štab, kar se res pozna. Hkrati imamo med igralci izvrstno kemijo. Klub je res zadel z okrepitvami in za zdaj je sezona odlična.

Prvič ste v Evroligi prišli v končnico. Po mojem mnenju je bila najzanimivejša prav vaša četrtfinalna serija z milansko Olimpio. Bili ste morda najprijetnejše presenečenje sezone, a je bilo vseeno kaj grenkega priokusa po izpadu, ko ste bili res blizu uvrstitve na Final Four?
Na začetku sezone smo bili nekakšni "avtsajderji". Želeli smo dati vsako tekmo vse od sebe, kar nam bo pa to prineslo, nam pač bo. Ko smo med sezono videli, da lahko igramo z vsakim in nismo kar ena ekipa, ki bi jo vsak zlahka premagoval, smo začeli verjeti vase in na koncu tudi naredili vrhunski rezultat. Nihče ni tega pričakoval in smo brez dvoma ponosni na delo v Evroligi. Definitivno me bosta ta prva tekma četrtfinalne serije in način, na katerega smo jo izgubili, še kar nekaj časa preganjala. Kako smo zapravili to zmago, se res ne bi smelo zgoditi. Šlo je za res našo veliko napako. Mislim, da smo bili na tisti tekmi ves čas boljši nasprotnik, vodili smo že za 19 točk, potem pa so oni po zaslugi individualne kakovosti prišli nazaj in na koncu z nekim norim zaključkom prišli do te zmage. Verjamem, da, če bi mi dobili tisto tekmo, bi se serija odvila v našo korist, saj mislim, da bi nas v Münchnu težko premagali. Če bi tisto tekmo dobili, bi se midva zdaj drugače pogovarjala in bi bil tema pogovora nasprotnik na Final Fouru. Lahko nam je res žal za to prvo tekmo, pa tudi za zadnjo. Ne glede na vse smo bili tudi na zadnjem srečanju blizu in imeli napad za zmago. Je manjše razočaranje, a če potegnemo črto pod sezono v Evroligi, smo lahko ponosni.

Komu pripisujete največ možnosti za končno slavje na zaključnem turnirju v Kölnu?
Zame je favorit Anadolu Efes. Mislim, da ima že zadnja tri leta bolj ali manj isto ekipo. Tudi trener je isti, sistem se ne menja, in vsak ve, kaj dela in za kaj je zadolžen. Blizu so bili že pred dvema letoma, ko so v finalu izgubili proti CSKA-ju. Lani so bili dominantni in mislim, da bi bili prvi favoriti, če se ne bi Evroliga prekinila. Menim, da je letos prišel njihov čas. Zagotovo pa bo na turnirju vsaka tekma zelo težka. Igra se le ena tekma in vemo, da je tako vse mogoče. Vsak lahko premaga vsakogar, kot pravim, če pa moram izbirati, bi se odločil za Efes.

Kot pravite, ste že nekajkrat letos pokazali pravi značaj in se ne predajali kljub morebitnemu višjemu zaostanku. Čemu prepisujete zasluge za to nepopustljivost, ste preprosto takšni igralci na kupu, je ključen trenerski štab …
Težko rečem, kaj je glavni razlog, ampak mislim, da ima vsak igralec v moštvu pravo zmagovalno mentaliteto in res vsak nerad izgublja. To se na koncu pozna. Dejstvo je tudi, da smo ekipa, sestavljena iz igralcev, ki do zdaj še niso dobili večje priložnosti v drugih klubih na tej ravni. Definitivno ima vsak veliko željo po dokazovanju, in to se tudi pozna v tej naši želji po zmagi in napredovanju.

Med sezono ste zares lepo napredovali. Spomnim se, ko sem vas gledal v pripravljalnem obdobju, ko ste, recimo, dvakrat klonili pred Cedevito Olimpijo, se niste zdeli kot ekipa, ki bi igrala tako vrhunsko in lahko konkurirala celo za Final Four Evrolige. Kje je bil potem tisti preskok?
Res je, imate prav. Na začetku je bila to popolnoma nova ekipa, sestavljena na novo, z novim trenerjem in novim sistemom. Potrebovali smo čas, da se prilagodimo nanj in on na nas. Na začetku smo imeli manjše probleme, a smo verjeli vase in v svoje delo. Iz tekme v tekmo se mi zdi, da smo ves čas rasli. Napredovali smo vsak trening, in mislim, da smo do zdaj res naredili vrhunsko delo.

Zdaj vas čaka še boj za naslov nemškega prvaka. Glavni tekmec bo verjetno znova Alba, čeprav je prijetno presenečenje pripravil Ludwigsburg, ki je bil prvi po rednem delu.
Jasno je, da je glavni cilj osvojitev naslova. Tu ni dvoma, se pa zavedamo, da bo težko, kot je bila celotna sezona v nemški ligi. Vsaka ekipa je proti Bayernu še posebej motivirana in da res vse od sebe. Končnica se igra na tri dobljene tekme, tako da bo ritem zelo zahteven. Igralo se bo na dva dni. Marsikaj je mogoče, a če bomo pravi, fokusirani, motivirani in zbrani za vsako tekmo, bi si morali izboriti finale, kjer pričakujem tudi Albo. Kot pravimo, finale se ne igra, ampak se zmaguje. Verjamem v našo ekipo in mislim, da smo sposobni osvojiti naslov. Naredili bomo vse, da ta cilj tudi uresničimo.

Pred sezono je Bayern prevzel Andrea Trinchieri, ki je uveljavljeno evropsko trenersko ime. Uspešno je deloval v Italiji in tudi že v Nemčiji, prav tako je dobro vodil Partizan. Kako sta se vidva ujela, glede na to, da je vez med trenerjem in organizatorjem igre kot njegovo desno roko še posebej pomembna?
Imava korekten in dober odnos. Ko je prišel, mi je dal vedeti, da resno računa name, da mi bo dal veliko priložnosti, da ima rad način, na katerega igram, da ima rad take igralce in da vidi v meni velik potencial. S tem mi je že v štartu dal dodatno samozavest. Predvsem zdaj v drugem delu sezone je to potrdil z minutažo, ko sem bil na najpomembnejših obračunih ob zaključkih tekem vedno na parketu. Igralec na mojem položaju si ne more želeti več. Zdi se mi, da je njegov način vodenja in način razmišljanja košarke isti kot moj. Tako lahko rečem, da sva se res dobro ujela, in za zdaj to sodelovanje prinaša dobre rezultate.

Na zadnjih tekmah – tudi v Evroligi – ste bili praktično ves čas v odločilnih trenutkih v igri. V zadnjih letih ste res naredili ogromen napredek. V nekaj letih iz druge slovenske lige do praktično enega nosilcev v evroligaški ekipi. Koliko se je s tem še okrepila vaša samozavest?
Kot pravite, sem v zadnjih letih res delal velike korake. Ta preskok v Evroligo je bil lani res ogromen, in na začetku nisem vedel, kako bo vse to videti. Tudi na začetku te sezone sem se kar malce lovil. Imel sem boljše in tudi precej slabših tekem. Nisem bil konstanten. Med sezono sem tudi to izboljšal. Sicer še vedno mislim, da lahko igram precej bolje. V prvi vrsti želim popraviti, kot sem rekel, to konstantnost. Rad bi bil na več tekmah zapored na isti ravni, predvsem mislim na evroligaške obračune. Brez dvoma pa sem lahko zadovoljen s svojim napredkom in vlogo v tej sezoni.

Kot ste dejali, je Trinchieri dejal, da mu je všeč vaš način igre. Vaš nekdanji trener Jurica Golemac je, ko sta še sodelovala, večkrat povedal, da je imeti takšnega organizatorja igre privilegij. Recimo, ko ste s Primorsko igrali proti Olimpiji, ki jo je vodil Jure Zdovc, je tudi on o vas govoril z izbranimi besedami. Kaj vam to pomeni?
Brez dvoma vsak igralec rad sliši tako lepe pohvale. Če pridejo od takih trenerjev, tako vrhunskih strokovnjakov, pa je še posebej velika čast. Mi veliko pomeni. To je neko priznanje za moje dozdajšnje delo. Zagotovo obenem še velika dodatna motivacija po še večjem dokazovanju in napredku v nadaljevanju kariere.

Vi ste eden tistih igralcev, ki najprej poskrbi za soigralce in razigrava ekipo. Lahko rečemo, da za vas velja izjava Tonija Kukoča, da podaja osreči dva košarkarja, koš pa le enega. Znajo to vaši soigralci ceniti?
Mislim, da kar. Zagotovo vsak košarkar rad igra s soigralci, ki radi podajajo. Ni igralca na svetu, ki bo rekel drugače (smeh, op. a.). Mislim, da, ko igralec ve, da bo dobil žogo, je bolj motiviran za igro in nekako bolj osredotočen, kot če misli, da je ne bo. Čutim zaupanje soigralcev, hkrati pa tudi jaz zaupam vanje in mislim, da je to dobitna kombinacija.

Kako ponosni ste na vso pot, ki ste jo kljub šele 23 letom že prehodili, ko ste v mlajših selekcijah po težavah zapuščali Olimpijo in se vaša košarkarska prihodnost ni zdela svetla, se potem preizkusili pri Ciboni in iz Zagreba odšli v drugo ligo k Iliriji, od koder ste prek Primorske nato prišli do Evrolige?
Res, čeprav sem še mlad, sem že kar nekaj doživel in prehodil kar težko pot. Šel sem takrat dva koraka nazaj v drugo ligo, pa potem prišel do prve in nato s Primorsko do Lige ABA. Šel sem čez kar nekaj težkih ovir, kot ste, recimo, tudi omenili tisto v Olimpiji. Brez dvoma sem lahko ponosen na to, kar se trenutno dogaja in kar sem do zdaj dosegel. Najbolj sem ponosen, da nisem nikoli odnehal, tudi takrat ne, ko je pred nekaj leti kazalo, da bo šlo vse skupaj v neko drugo, napačno in slabo smer. Nisem odnehal, verjel sem vase, imel pa sem tudi srečo, da sem bil obkrožen z ljudmi, ki so mi hoteli dobro. Mislim, da sem lahko ponosen na vse, kar sem do zdaj dosegel.

Vaše ime je tudi na spisku reprezentančnih kandidatov za olimpijske kvalifikacije. Sta govorila s selektorjem Aleksandrom Sekulićem?
Ja, nekaj dni pred objavo seznama me je poklical in sva se pogovorila. Dal mi je vedeti, da računa name. Posebej o vlogi ali kar koli drugega pa nisva govorila. Imava dober odnos že od prej. Sodelovala sva že v reprezentanci. Ve, kaj lahko dobi in pričakuje od mene, jaz vem, kaj on zahteva od mene. Mislim, da si lahko obetamo dobro sodelovanje.

Kako ocenjujete slovenske možnosti na turnirju v Kaunasu?
Če se zberejo vsi najboljši s seznama, imamo zagotovo velike možnosti. Ne vemo sicer, kaj bo z Vlatkom Čančarjem in Luko Dončićem. Z Luko se reprezentanca lahko postavi v vlogo favorita. Slovenija je evropski prvak in mora to upravičiti na takih tekmah. Tja moramo iti z enim in edinim ciljem, torej, da osvojimo turnir in se kvalificiramo na olimpijske igre.

Do zdaj še niste igrali na velikem članskem tekmovanju, zdaj pa se celo ponuja priložnost za olimpijske igre, ki so vrhunec reprezentančne košarke. Kaj bi vam pomenila pot v Tokio?
Res do zdaj se še nisem imel neke večje priložnosti dokazati v članski reprezentanci. Da bi bil v ekipi in bi se kvalificirali na olimpijski turnir, bi bilo nekaj izjemnega. Zagotovo nekaj največjega v moji karieri. Vsak športnik ve, da sodelovanje na olimpijskih igrah pomeni neki vrhunec kariere. To je moja velika želja. Uvrstitev v Tokio bi pomenila uresničitev mojih sanj.

Sorodna novica Glas: Z Dončićem so možnosti za uvrstitev na olimpijske igre lepe

Če bo Slovenija zaigrala v polni postavi, se za organizacijo igre ni treba bati. V današnji košarki je v vrhunskih ekipah naenkrat na parketu več kreatorjev igre. Se v tej luči veselite sodelovanja z Lukom Dončićem?
Mislim, da ima Slovenija velik izbor igralcev in bo imel selektor sladke skrbi. Igranje z Dončićem za vsakega igralca predstavlja neko dodatno motivacijo. Vemo, za kakšnega igralca gre, ki naredi vsako ekipo in vsakega soigralca boljšega. Tudi meni igranje z njim predstavlja velik motiv. Res je, da se zdaj v košarki pozicije precej prepletajo. Še vedno so klasični organizatorji igre, a res vse več ekip igra po sistemu, da sta na parketu vsaj dva, če ne celo trije kreatorji igre, ki se lahko izmenjujejo na žogi. Enkrat eden prenaša, drugič drugi postavi napad. Tisti, ki je v boljšem položaju, bo vzel žogo. Mislim, da imamo letos precej takih košarkarjev, ki so sposobni kreirati zase in za druge, tako da s tega vidika res ne bo težav.