"Vsaka reprezentančna akcija je specifična, in to velja tudi za olimpijske kvalifikacije. Najpomembneje je, da se zberemo v najmočnejši zasedbi, potem pa moramo iti od tekme do tekme. En spodrsljaj v nepravem trenutku že pomeni, da se lahko posloviš od iger. Seveda je naš cilj uvrstitev v Tokio, pot pa jasno ne bo lahka. Osredotočeni moramo biti na prvega nasprotnika in potem iti korak za korakom. Prioriteta je sestaviti najmočnejšo zasedbo. Zavedamo se, da bodo zelo močni tudi Poljaki, če bomo uspešni, kar verjamem, da bomo, pa nas na poti do iger čaka še Litva, ki bo zelo motivirana in imela odlično ekipo," je povedal Sekulić, ki je kot pomočnik selektorja sodeloval na zadnjem olimpijskem kvalifikacijskem turnirju, ki ga je Slovenija igrala pred Pekingom 2008.

Sorodna novica Ne Itudis, ne Pascual, selektor evropskih prvakov (ostaja) Sekulić

Aktualni evropski prvaki še nikoli niso zaigrali na največjem športnem dogodku pod petimi krogi. Letos so dočakali priložnost, vozovnico za japonsko prestolnico pa bodo lovili na turnirju v Kaunasu. Igre prinaša le prvo mesto. Glavna konkurenca Sekulićeve vrste bo gostiteljica Litva, ki je po razpadu Sovjetske zveze igrala na vseh olimpijskih igrah in med letoma 1992 ter 2000 tudi osvojila tri brone, in Poljska, ki je na Fibini lestvici tri mesta pred Slovenijo. Olimpijske sanje so dosegljive, toda jasno je, da morajo za njihovo uresničitev v eno najbolj košarkarskih mest v Evropi Slovenci odpotovati z najmočnejšo zasedbo. Toda pojavile so se prve nevšečnosti, in to znova pod košem, kjer je v zadnjih letih največ vrzeli in težav. Ob pomanjkanju kakovostnih visokih igralcev je bil v neuspešnih kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo recimo skok eden izmed glavnih slovenskih problemov.

KZS po poškodbi Morgana že išče rešitev

Lani je KZS rešitev poiskal v novi naturalizaciji in izkoristil pravila Fibe ter reprezentanco "okrepil" z Jordanom Morganom, ameriškim centrom, ki je nekoč igral za Olimpijo, ob pridobitvi slovenskega državljanstva za turško Karšiyako, zdaj pa je član ruskega Unicsa. Ob (uspešnem) lovljenju Evrolige se je 203 centimetre visoki košarkar v polfinalni poslastici Evropskega pokala na odločilni tekmi proti Virtusu poškodoval. Ko je poskušal pokriti ostrostrelca Marca Belinellija, mu je spodrsnilo in poškodoval si je koleno. Slab mesec po poškodbi mora na operacijo, ki jo bo v teh dneh opravil v ZDA, čaka pa ga šestmesečno okrevanje, s čimer je olimpijska pot zanj končana. Na KZS-ju so takoj po novici začeli iskati rešitev, veliko možnosti pa tako ali tako v tako kratkem času ni.

"Ko smo od zdravnika izvedeli, za kako hudo poškodbo gre, smo začeli razmišljati o rešitvi. Nova naturalizacija je časovna težava. Razmišljamo o tem, a je malo časa. Postopki so znani, a je prezgodaj kar koli reči. Časa je res malo. Morali bi imeti zelo naklonjene odločevalce in vse hitro izpeljati, hkrati pa tudi izbranega človeka. Možnosti ni veliko, se trudimo, razmišljamo, delamo, ampak ni nujno, da bo uspelo," je o preglavicah pod obročema spregovoril predsednik KZS-ja Matej Erjavec, ki je dodal, da kandidati vendarle so in jih spremljajo že od poškodbe naprej.

Slovenija ne potrebuje le kratkoročne rešitve v boju na Tokio. Morganovo okrevanje bo trajalo kar nekaj časa, če bo ostal v Kazanu, kjer je letos dobro igral in bil prvi skakalec tatarske ekipe, pa ga čaka Evroliga, kar mu onemogoča sodelovanje v kvalifikacijah. Unics tako ali tako ni bil navdušen nad njegovim udejstvovanjem v slovenski reprezentanci in je Morgan zadnji ciklus tudi izpustil, že pred novembrskim pa so bili klubski pritiski veliki.

Nova naturalizacija ali Alen Omić?

Možnosti sta le dve, ali se rešitev poišče z novo (ekspresno) naturalizacijo, ki jo bo zelo težko izpeljati, ali pa med igralci s slovenskim potnim listom. Slovenija je pod obročema zelo podhranjena. Na evropskem prvenstvu 2017 je na položaju pet odlično igral Gašper Vidmar, ki je potrdil sodelovanje v kvalifikacijah, a je jasno, da bo njegov učinek omejen, saj ima težave s koleni, ki so mu v preteklosti že preprečili velika tekmovanja, tako da tudi pri Venezii ne igra veliko. Na zadnjem evropskem prvenstvu je sodeloval Anthony Randolph, ki je postavil zelo pomemben kamenček v zlati mozaik. Ameriški krilni center, ki je med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo nakazal, da je reprezentančna zgodba zanj (verjetno) končana, je med sezono staknil hujšo poškodbo ahilove tetive in je tako ali tako izgubljen za kar nekaj časa.

Tako ima od kakovostnih visokih igralcev, ki so sposobni boja z najboljšimi centri v Evropi, slovenski potni list le še Alen Omić, ki je Slovenijo zastopal že na enem evropskem in svetovnem prvenstvu. Po kvalifikacijah za EuroBasket 2017, ki jih je tudi odigral, je bil zelo razočaran, ker je KZS poiskal rešitev z Randolphom in prednost dal Američanu, od tedaj pa ni več oblekel slovenskega dresa in je tudi izrazil dvom, da se bo to še kdaj zgodilo. Toda zgodba še ni končana in z Omićem, ki je odraščal z izkušenim jedrom zdajšnje izbrane vrste, je mogoč pogovor v iskanju rešitve. Vendarle je interes reprezentance nad vsem.

Direktor izbrane vrste Matej Likar je potrdil, da je v stiku z 216 centimetrov visokim centrom, toda o reprezentančni prihodnosti nista govorila. Dodal je, da je odvisno tudi od selektorjeve odločitve, Sekulić pa je pristavil: "Odprt sem za vse možnosti. Ne zapiram nobenih vrat. Moramo gledati izključno na rešitev, ki bo najboljša in najprimernejša za reprezentanco in želene rezultate. Dati moramo vse karte na mizo, se usesti in videti, kaj je na razpolago in mogoče, potem pa moramo sprejeti odločitev. In to v kratkem času."

Glavna moč Litve prav pod košem

KZS je pred zadnjim velikim tekmovanje, kjer je sodelovala Slovenija, izbral pravo trenersko rešitev in z Randolphom tudi košarkarja, ki je prinesel dodatno širino in dimenzijo. Pot brez kakovostnega centra v baltiške države bi se zdela kot met puške v koruzo. Že na primer Poljska, s katero se bo Slovenija pomerila v skupini z Angolo, je imela vedno dobre centre. Trenutno ima pod obročem na primer najboljšega mladega igralca Evropskega pokala Aleksandra Balcerowskega, 216 centimetrov visokega košarkarja Gran Canarie. Pogled na Litvo, ki je vedno bila odlično pokrita na vseh pozicijah, tudi s centri z ekstremnimi višinami, pa je zastrašujoč.

Pod obročem bo gospodarila naveza Jonas Valančiunas (213 cm) in Domantas Sabonis (211 cm), ki spadata med najboljše centre na svetu. Valančiunas je na primer z 12,3 skoka tretji, sin najboljše litovskega košarkarja vseh časov Arvydasa Sabonisa, ki ujame 11,8 odbite žoge na tekmo, pa četrti skakalec NBA-ja. Njuna Memphis in Indiana sta deveti in deseta svojih konferencah, tako da ju čaka "play in" turnir za končnico in kaj kmalu bi lahko že končala sezono. Na drugi strani je Denver, kjer Vlatko Čančar sicer ne igra veliko, a bi bil za slovensko reprezentanco neprecenljiv na položaju krilnega centra, že uvrščen v "playoff". Nuggetsi imajo zelo visoke cilje, tudi Dallas z Luko Dončićem, ki bo alfa in omega te izbrane vrste, pa je vse bližje neposrednemu preboju v končnico. V primeru uvrstitve v konferenčni finale sodelovanje v kvalifikacijskih turnirjih ne bo mogoče.