"To ni vprašanje zame. Ne vem, kaj želite? Kakšno je zdaj to vprašanje? Niti ne poznam teh pozivov. Ne spremljam, kaj se dogaja v javnosti in medijih," je bil odziv Sekulića na novinarski konferenci na vprašanje, kako odgovarja na kritike in pozive javnosti k menjavi oziroma reakciji, ki so bili še posebej glasni po petkovem porazu na Portugalskem. "Selektor je tu, da nam in Sloveniji pomaga. Imamo zaupanje vanj. Ne more biti ves čas evforično stanje, kot je bilo pred nekaj leti na olimpijskih igrah. Prihajajo vzponi in padci. Naloga vseh nas je, da dajemo na treningih in tekmah maksimum za Slovenijo," je nato na vprašanje o zaupanju igralcev v štab povedal Jaka Blažič.

Igralci niso tisti, ki odločajo …

"Vedno je prvi na udaru selektor, potem pa so izkušeni igralci. Kritizira se Dončića, Jokića, Jamesa … Jasno, da se bo tudi nas. To je sestavni del naše kariere oziroma dela. Sam se s tem iskreno ne obremenjujem. Dejstvo je, da so bile v zadnjem času nekatere slabe predstave. Igralci imamo popolno zaupanje v selektorja. Konec koncev pa mi igralci nismo tisti, ki vlečemo poteze. Reprezentanca je čast in ponos vsakega košarkarja. Prihajamo zastonj. Lahko bi bili na plaži in uživali, a se vedno odzovemo. Igralce je težko zamenjati. Nimamo bazena, kot ga imajo Francija, Srbija in Španija. Vodstvo mora narediti analizo. Naslednje tekme so že februarja. Verjamem, da bomo vsi igralci in tudi trenerski štab prišli z novo energijo in odigrali boljše, sploh ko ne bo rezultatskega pritiska," je dodal Klemen Prepelič.

Tri leta so minila od omenjenih olimpijskih iger, ko je Slovenija dosegla vrhunski rezultat in navdušila z igro. Sledilo je obdobje neprepričljivih predstav, brez konkretnega presežka oziroma kar mnogih spodrsljajev. Zadnja dva s Portugalsko pa sta, kot že zapisano, močno načela težko prigaran ugled slovenske izbrane vrste. Ker je Izrael premagal Ukrajino tudi drugič, se je Slovenija že uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. "Vemo, da to ni bila prava igra. Vemo, da imamo težave, predvsem na centru. Tudi nismo dobro zapirali. Smo malce nizki, a smo se borili in na koncu nekako spravili skupaj. Izpolnili smo cilj z uvrstitvijo, a vemo, kaj nas čaka na evropskem prvenstvu. S tako igro, kot smo jo pokazali na teh dveh tekmah, je nesmiselno hoditi na EuroBasket," je odkrito dodal Zoran Dragić.

Slovenija kakovostnejša od predstav v zadnjem času

"Uvrstitev na veliko tekmovanje ne sme biti samoumevna," je večkrat v zadnjih dneh poudaril selektor. Dejansko, na evropsko prvenstvo, za reprezentanco, kakršna je Slovenija, to mora biti. Slovenija ima dovolj kakovosti, tudi dovolj dobrih igralcev, da pride med 24 najboljših izbranih vrst na stari celini. Nekoč, tudi ko jih je na tovrstnih turnirjih sodelovalo po 16, je to bilo samoumevno in še vedno mora biti. Sploh v konkurenci dveh reprezentanc, ki zaradi vojne ne igrata domačih tekem in sta na lestvici Fibe precej nižje od Slovenije, tretja pa na tej zaseda šele 55. mesto.

In ravno ta je Slovenijo nadigrala v petek, v ponedeljek pa jo v Kopru konkretno namučila (83:82), ko je gostiteljem z nekaj dobrimi obrambnimi akcijami in fanatično borbenostjo v zadnjih minutah uspel preobrat. Res je, da se v kvalifikacijah dogajajo presenečenja. Na primer Hrvaški grozi, da se prvič ne uvrsti na EuroBasket, toda tu gre za specifično situacijo neumnega sistema, ko gostitelji prvenstva sodelujejo v kvalifikacijah in avtomatično odvzamejo eno mesto v tisti skupini. Fiba bi zlahka našla pošteno rešitev, saj bi štirje gostitelji igrali v eni skupini med sabo. Poleg tega se je poigral tudi žreb, ko je Hrvaška dobila za tekmeca Francijo in BiH, trenutno eno vodilnih svetovnih velesil, druga pa je prav tako kakovostna reprezentanca, ki je ob zadnjem srečanju na kolena spravila tudi Slovenijo.

To je na zadnjem medsebojnem snidenju uspelo tudi Hrvaški, in to v kakšnem slogu na pirejskem turnirju za olimpijsko vstopnico v Parizu. Poraz proti Hrvatom je bil eden izmed zdaj že kar nekaj neuspehov v zadnjih letih. V akcijah po olimpijskih igrah, ko je Slovenija navdušila ob debiju pod petimi krogi in bila tako blizu izjemnega dosežka v obliki prestižne kolajne, pri odgovornih pogrešamo konkretna dejanja, samorefleksijo in dejansko samokritiko. Ne sme se ponoviti era po naslovu evropskih prvakov, ko so se kljub najslabšemu rezultatu v zgodovini reprezentance – Slovenija je od leta 2017 do 2020 izgubila osemkrat zapored in desetkrat na 14 tekmah – iskali vedno isti izgovori in se odgovornosti za slab rezultat ni prevzemalo.

Blamaža v Almadi in mučenje v Kopru

Februarja bo minilo pet let, kar so Slovenci na začetku kvalifikacij za prejšnje evropsko prvenstvo klonili pred Madžarko, takrat 40. reprezentanco sveta, in se namučili z oslabljeno Avstrijo, ki jo je tedaj Fiba postavila na 57. mesto svoje lestvice. Sekulić je dobre pol leta zatem prevzel krmilo izbrane vrste, poskrbel za rezultatski zasuk, boljšo igro in suveren preboj na EuroBasket. Potem je vodil ekipo, ki je navduševala s svojimi predstavami, do četrtega mesta v Tokiu, zatem pa konkretnega rezultata ni bilo več. Sedmo mesto na lanskem svetovnem prvenstvu je objektivno gledano dober izplen, na drugih akcijah pa je bilo več razočaranj kot tekem, ki bi bile košarkarsko priznanemu imenu Slovenija v ponos.

Selektor je po petkovi blamaži in katastrofi, kot so košarkarji sami označili poraz v Almadi, dejal, da poraz ni katastrofalen, težava pa je, kako izgubiš tekmo. Če za ponedeljkov uspeh nad Portugalsko velja, da le zmaga šteje, pa je v luči takšne miselnosti tudi treba realno reči, na kakšen način je bila dosežena. Res da z veliko borbenosti in požrtvovalnosti, a tudi veliko mučenja, slabe obrambe in neprepričljivega enodimenzionalnega napada, kjer ni jasno postavljenega sistema, z izjemo naslajanja na individualne sposobnosti posameznikov ter posledično samostojnih akcij ena na ena. Obakrat je bila velika težava tudi skok. Slovenija ima (vsaj) tri naturalizirane centre, a tokrat ni bil zaradi različnih razlogov na voljo nobeden od njih, v nekaterih reprezentancah pa so v teh kvalifikacijah celo evroligaški igralci po klubskih tekmah hiteli in dan kasneje že igrali v dresih z državnim grbom.

Ni težava, če izgubiš v četrtfinalu evropskega prvenstva, je pa vprašanje načina poraza. Tudi ni neuspeh, če izpadeš v kvalifikacijah za olimpijske igre, toda znova po kakšni igri in rezultatu … Porazov, ko je težava način, kako se izgubi tekma, je bilo torej v zadnjih letih kar nekaj. Preveč. Še vedno je težko preboleti izpad v četrtfinalu EuroBasketa 2022, kamor je Slovenija prišla v vlogi velikega favorita za kolajno. Nagrada za prvo mesto v skupini sta bili oviri pred bojem za odličja premagljiva tekmeca Belgija in Poljska. V osmini finala se je še izšlo, čeprav so Belgijci v zadnji četrtini celo povedli, toda Slovenci so z ekspresno dokazali svojo kakovost, drugačna pa je bila zgodba proti Poljski, ki je tisto leto v konkurenci Estonije obstala brez drugega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo. 58 točk je takrat prejela Slovenija do polčasa, ko je v prvem največ zaostajala celo za 23.

Poleti Slovenija v Pireju dobila dve konkretni zaušnici

Sorodna novica "Portugalci so igrali lepšo košarko, a na koncu je na srečo kakovost zmagala"

Po bolečem izpadu je takrat Klemen Prepelič govoril, da je bilo v tistem letu preveč porazov proti t. i. drugorazrednim reprezentancam, saj je na primer dve zmagi nad Slovenijo vpisala tudi Finska. Sledilo je omenjeno svetovno prvenstvo, letos pa so Slovenci lovili drugi olimpijski nastop. V Pirej niso odšli optimalno pripravljeni, toda tudi ob vseh težavah nihče ni pričakoval takšne nemoči. Hrvaška je slavila s 108:92, potem ko je že po nekaj minutah visoko vodila, prvo četrtino dobila z 31:16, najvišja razlika pa je znašala 29 točk. Po sosedski zaušnici je sledila še hujša od Grčije, ki je podobno v nekaj minutah praktično odločila dvoboj. 32:14 se je končala uvodna četrtina, 96:68 je bilo ob koncu, gostitelji turnirja pa so tako dominirali, da je Janis Andetokumbo lahko odigral le polovico tekme.

Slab oziroma katastrofalen začetek se je ponovil tudi na naslednjem obračunu reprezentance, ki je bil petkov v Almadi. Tekmec je dominiral ves prvi polčas in osmešil Slovenijo, a tokrat na drugi strani ni stala velesila, kot je Grčija, ampak Portugalska, ki roko na srce sodi kakšen kakovosten razred ali dva nižje na evropskem zemljevidu. Pristop, psihološka ali taktična priprava … Nekje tiči težava, da se take stvari ponavljajo. Proti reprezentanci, kot je Portugalska, se Slovenija zaradi svoje kakovosti še lahko vrne v igro in konkurira za zmago, proti bistveno močnejšemu nasprotniku pa je to nemogoče, dokazujeta julijska primera iz Pireja. Na dolgi rok takšna obramba, kot je bila proti Portugalski, in tako predvidljive ofenzivne zamisli vrhunskega rezultata ne prinašajo. Smo pa v času, ko Luka Dončić počasi prihaja v najboljša leta in prav veliko priložnost z enim najboljših igralcev na čelu za odmeven rezultat ne bo več.