Potem ko je kot učenec Zmaga Sagadina začel trenersko pot v zmajevem gnezdu, je dvakrat na Olimpijino klop sedel tudi v vlogi glavnega trenerja. Po izjemno uspešni epizodi na Poljskem pri Zieloni Gori zdaj drugo leto prav tako uspešno vodi Banvit. Klub iz Bandirme je lani celo popeljal do pokalne lovorike v Turčiji, ki je imela v minuli sezoni na primer kar štiri evroligaške klube. Trenutno je 43-letni strokovnjak verjetno najuspešnejši slovenski trener.

Kapetan Banvita je Gašper Vidmar, ki je bil prvi strelec ekipe tudi na gostovanju v Stožicah. Gostje so odlično začeli in si prav na krilih Vidmarja priigrali že v uvodni četrtini zajetno prednost. Kapetana slovenske reprezentance je pokrival Bojan Radulović, ki je znova dokazal, da ni dorasel ravni, na kateri igra, Vidmar pa se je pod obročema z njim poigraval. Bolje je bilo, ko je v igro vstopil Jordan Morgan. Z Devinom Oliverjem sta bila znova najboljša posameznika zmajev in do 18. minute celo edina strelca. V prvem polčasu je bilo na trenutke videti, kot da Banvit s hitro igro Olimpiji kaže, koliko ji še manjka do resne evropske ravni. V drugem delu so Ljubljančani strnili svoje vrste in se povsem približali, a ko je bilo to najbolj potrebno, je dvakrat koš dosegel Vidmar, obenem pa postavil tudi odličen blok in bil znova ključen v obrambi za zmago s 65:57.

Presrečen, da je lahko v Ljubljani
Po tekmi sta oba Slovenca na delu ob Marmarskem morju dobila vprašanje, kako se je vrniti domov. "Izjemno sem srečen, da mi je usoda namenila dve gostovanji doma, lani v Domžalah, ko smo igrali s Heliosom, in letos v Stožicah. Zato kar na neki način hvala usodi, da lahko pridem domov in vidim najbližje. Občutki so prekrasni. V tem klubu sem delal 12 let in srce je bilo tokrat, bi lahko rekel, razmetano na vse strani, ampak sem uspel zadržati to koncentracijo, kot so jo tudi Vidmar in ostali igralci, da smo odigrali tako dobro, da je bilo dovolj za zmago. Presrečen sem, da sem lahko v Ljubljani," je povedal Filipovski.

Banvit je vodil do druge letošnje zmage nad Olimpijo, ki je, kar se tiče trenerske poti, njegov matični klub: "Mislim, da je Olimpiji zelo težko, ker igrajo tekmo za tekmo. To se mi zdi čudno. Ne vem, zakaj igrajo toliko tekem, saj ne poznam ozadja in se tudi ne bom spuščal v to, ampak s trenerskega in igralskega vidika je toliko tekem preveč. Težko se je pripravljati na tekme, če imaš tak ritem. Vsa čast igralcem, da lahko igrajo v takem ritmu. Američana sta proti Iliriji igrala po 30 minut in tudi tokrat sta bila glavna. Kar se tiče ekipe, je luštna zasedba. Zadeli so z Američani. Oba, štirica in petica, sta zelo neugodna in gibljiva. Mladi dajejo energijo, Lorbek pa neko stabilnost od zunaj, saj je odličen ostrostrelec. Zares smo pazili nanj, saj igra zelo zrelo in zna odločati tekme. Na to smo bili res pozorni. Sicer pa bi rekel tako: 'Malo denarja, malo muzike.' To je jasna stvar. Enako je z nami v Turčiji, kjer imamo 12. proračun. Olimpijinemu vodstvu tudi ni lahko, ko se sanja o visokih ciljih. Mislim, da glede na situacijo, v kateri so, igrajo zelo dobro."

Zdaj le v klubih, kjer so urejene razmere
Dobra štiri leta so minila, kar je zapustil Olimpijo. Z novim vodstvom naj bi se v Ljubljani začela nova in predvsem uspešnejša zgodba. Filipovski se v bližnji prihodnosti v "svoji" Olimpiji ne vidi in ima (upravičeno) višje ambicije, a za naprej ne želi ničesar napovedovati in verjame, da se bo še kdaj vrnil: "Povsod puščam vrata odprta. Jasno pa je, da je o tem govoriti nehvaležno. Zelo spoštujem svojega nekdanjega pomočnika in zdajšnjega kolega Gašperja Okorna, za katerega mislim, da svoj posel dela dobro. Jaz sem že deset let v tujini in zdaj iščem priložnosti, kjer so urejene razmere. Dovolj je bilo tavanja v klubih, kjer so finančni, kadrovski in organizacijski problemi. Trenerji in igralci si vsi želimo stabilno situacijo. V Bandirmi sem, kar se tiče organizacijskega in finančnega dela, izredno zadovoljen. Turčija je zelo močna liga, kam pa me bo pot peljala, pa še ne vem. Jasno je, da je vse odprto. V prihodnost verjamem, da se bom kdaj tudi vrnil v Ljubljano, vendar imam trenutno ambicije v klubih, kjer imajo urejene razmere in kjer ni primarni cilj finančna sanacija."

Drugič je Olimpijo prevzel pred šestimi leti, ko se je tudi govorilo o dolgoročnem načrtu, a iz tega ni bilo nič in Filipovski je moral klub zapustiti po slabih dveh sezonah: "Takrat sem z Olimpijo podpisal triletno pogodbo. Dogovorjeno je bilo, da se gradi, a od tega zidanja ni bilo nič. Novembra nas je zapustilo šest igralcev, Jagodnik pa se je kot sedmi poškodoval. Praktično smo bili že v začetku decembra v velikem minusu in v težavah. Težko mi je reči, komu verjeti in kaj. Močno upam, da bodo ljudje stopili skupaj in bodo rešili to situacijo, ampak, kot pravim, jaz sem doživel podobno. Drugo sezono smo imeli tudi mlado ekipo s številnimi 20-letniki, a po dveh porazih z Mariborom sem dobil odpoved in sem moral zapustiti klub. Dolgoročno ali srednjeročno je bila zgodba načrtovana, a neizvedljiva."

Filipovski podprl Vidmarjev prestop v Real
"Ne vem, ali se dela korak za korakom in ali je načrt te sanacije dober. Nimam vpogleda v finančno poslovanje. Lahko samo kot navijač in otrok Olimpije rečem, da želim, da se sanira, da bodo igralci razmišljali le o košarki, da bo dvorana polna in da bo veliko pozitivne energije. Mislim, da je v Sloveniji preveč tega tekmovanja in okoli tega negativne energije. Bravo temu, ki je trenutno najboljši, in pljuvanje po tistih, ki so bili malce slabši. Pogrešam malo večjo športno kulturo. Upam, da bo to nekoč na višji ravni. Številni trenerji odhajamo v tujino, kjer nas je kar veliko. S trebuhom za kruhom iščemo svojo priložnost. Slovenija ima veliko dobrih trenerjev. Verjamem in zares upam, da se bodo razmere uredile. Ekonomija, vidim, da se ureja, in upam, da se bo tudi šport finančno dvignil, a kar se tiče kulture in mentalitete, pa ne vem, kakšna bo zgodba za naprej," je ob tem dodal.

Čeprav Banvit ni med bogatejšimi klubi v Turčiji, pa vodstvo zasedbe iz Bandirme ni premamila niti ponudba iz Madrida za Vidmarja. Filipovski se je s prestopom strinjal, saj je želel ugoditi varovančevi želji, a je na koncu 30-letni center ostal pod njegovo taktirko: "Turška mentaliteta je malce drugačna od slovenske. Ne prodajo kar tako zlahka, tudi za večjo vsoto ne. Imamo zelo ponosne lastnike, ki ne gledajo samo na denar. Gašperju sem povedal, da sem navijal, da gre. Tudi meni kot trenerju je tak prestop v čast, hkrati pa si je sam želel iti. Čeprav bi mi bilo težko, saj bi težko našli ustrezno zamenjavo. Gašper je naš steber obrambe in napada pod obročem. Vseeno sem dal zeleno luč in sem tudi verjel, da bo končal tam, kamor po mojem mnenju s svojo kakovostjo sodi. Toda vodstvo se je tako odločilo. Mislim, da je bil na koncu Real tisti, ki je odstopil. Gašper je tedaj prišel do mene in mi povedal. Vprašal sem ga, ali je kaj na tem. Povedal je, da so se pogovarjali. Vprašal sem tudi klub. Bil sem prepričan, da mu dam le 'lupčka' in mu zaželim srečo (smeh, op. a.), a na koncu je ostal pri nas."