Šaras se je v teh dneh zaradi Evrolige poslovno mudil v Ljubljani, v četrtek pa bo na stoženskem parketu znova lahko pokazal svoje mojstrstvo. Na Košarkarski simfoniji, ki bo v četrtek ob 20.00, bo zaigral za Sanijevo ekipo, s katerim sta skupaj nosila dres Olimpije in Panathinaikosa. "Seveda se rad vračam v Slovenijo. Čudoviti spomini pridejo na dan in lepo je videti stare prijatelje. Trenutno sem tu poslovno, naslednji teden pa bo večji užitek, ko bomo izkazali spoštovanje dvema velikima igralcema. Verjamem, da bom v Ljubljani preživel nova dva lepa dneva," je dejal 42-letni karizmatični Litovec, ki je bil nekoč eden najboljših organizatorjev igre v Evropi, zdaj pa sodi v najožji krog najboljših trenerjev stare celine.

Blesti na klopi Žalgirisa, s katerim je lani osvojil tretje mesto v Evroligi. Zaradi uspehov kluba je verjetno trenutno najpopularnejši Litovec. Proti najbogatejšim evropskim klubom je litovski ponos iz košarkarsko obsedenega Kaunasa po proračunu pravi malček, a z Jasikevičiusom na čelu se povsem enakovredno kosa tudi z največjimi. Košarkarje zelenega gozda bo vodil tudi v naslednji sezoni, čeprav je bil med željami Barcelone, hkrati pa se je pogovarjal tudi s Toronto Raptorsi: "Zelo smo ponosni na to, kar smo naredili lansko sezono. Veseli smo in zadovoljni, a to je zdaj preteklost. Treba se je premakniti naprej. V teh dneh začenjam novo sezono in spet gre od začetka. Lahko s ponosom gledamo naprej, a to je zaključena zgodba, pred nami pa nov velik izziv."

Ko je pred leti odgovarjal na vprašanje košarkarskih navdušencev na strani Evrolige, je izpostavil tri trenerska imena, ki so imela največji vpliv na njegovo kariero – Željko Obradović, Jonas Kazlauskas in Zmago Sagadin. Pod taktirko najuspešnejšega slovenskega klubskega trenerja je sicer igral le eno leto pri Olimpiji, a se tedaj uveljavil na evropskem košarkarskem zemljevidu, hrkati pa le v eni sezoni osvojil srca navijačev zmajev, ko je na paketu navduševal z energijo, predanostjo in seveda izjemnim košarkarskim znanjem: "Bilo je zelo pomembno leto zame. To je bila moja prva sezona v Evroligi in leto, ko sem s pomočjo Sagadina res odskočil in naredil ogromen korak naprej. Lepi spomini me vežejo na tisto sezono. Rad imam to državo in rad bi videl, da bi Olimpija bila v Evroligi, da bi se pogosteje vračal in obiskal Ljubljano. Za klubom so težki časi, a upam, da se vrne, kajti ima odlične navijače, zdaj tudi izvrstno dvorano, vse je tako, kot mora biti. Zaupati je treba v ta proces in iti korak za korakom."

"Zmago je bil strog in zahteven, a to je bilo tisto, kar sem na taki točki v karieri kot mlad igralec potreboval. Spomnim se, da smo trdo delali. Dobro mi je šlo. Dal mi je veliko priložnosti in možnost, da vodim ekipo. Skušal sem zajeti čim več. Pod njegovim vodstvom sem močno napredoval. Trudil sem se, se gnal in dajal vse od sebe, saj sem vedel, kako pomembno leto je bilo to zame," je dodal o Sagadinu. Olimpija je bila zanj, kot za mnoge druge v tistem času, odskočna deska. Šaras je že po enem letu v Tivoliju prestopil v enega največjih klubov v Evropi, Barcelono. S katalonskim velikanom, zatem (dvakrat) z Maccabijem in nato še Panathinaikosom je osvojil Evroligo. Še vedno je edini, ki je klubski evropski prvak postal s tremi različnimi ekipami. Obenem ima tudi zlato z EuroBasketa 2003, ko je bil izbran za MVP-ja turnirja.

Zdovc eden najljubših soigralcev
Ko je govoril o vplivnih trenerjih, se je potem navezal tudi na soigralce. Kot dva z najvišjim košarkarskim IQ-jem je označil Dimitrisa Diamantidisa, s katerim bosta skupaj igrala za Sanijevo ekipo na Košarkarski simfoniji, in Jureta Zdovca, s katerim si je delil tivolsko garderobo: "Jure je bil nekakšno moje nasprotje. Bil je bolj umirjen in imel tudi takšen vpliv name, saj sem bil precej divji igralec. Bil je preudaren, saj je bil izjemno izkušen in res sem se ogromno naučil in odnesel od njega. Veliko sem se naučil tudi od Slavka Kotnika. To je bilo res izvrstno, saj sem imel ob igrišču Zmaga, na parketu pa Jureta in Slavka. Jure je eden mojih najljubših soigralcev. Bil mi je v veliko pomoč. Me je malce umiril, hkrati pa vedno spodbujal in opogumljal, da sem, kar sem – agresiven igralec, kot sem bil. Imel je velik vpliv name."

Od Zdovčeve poslovilne tekme, Večera velikanov, posrečenega imena zaradi vseh sijajnih košarkarjev, ki so se zbrali v hramu slovenske košarke, v Ljubljani ni bilo podobnega slovesa, kot ga zdaj pripravljata Bečirović in Nachbar, in toliko zvenečih košarkarskih imen na kupu. Tudi leta 2005, ko se je Zdovc poslovil v Tivoliju, je Jasikevičius igral: "Spomnim se tiste tekme, ko sem prišel v Ljubljano in izkazal spoštovanje velikanu. Bilo je lepo, dobro smo se imeli tudi zunaj parketa. To druženje, ko se vidimo, se spomnimo starih časov, je nekaj posebnega. Čez leto se ne vidimo veliko, taki trenutki, ko se vidimo, ko nadoknadimo čas, se zabavamo in spijemo kakšno pivo, so res lepi."

V Ljubljani pogledal največ posnetkov Dražena
Takrat so na eni strani igrali Zdovčevi soigralci iz slovenskih klubov, med katerimi je bil tudi Šarunas, in iz tujine, med katerimi so bili klubski in tisti iz zlate generacije jugoslovanske reprezentance ob koncu skupne države. Na tekmi so se spomnili tudi na Dražena Petrovića, s katerim je Jure tvoril udarno branilsko navezo v izbrani vrsti. Nad hrvaškim legendarnim košarkarjem se je navduševal tudi Jasikevičius, ki si je ogledal ogromno število njegovih videokaset, predvsem po Zdovčevi zaslugi: "Največ Draženovih posnetkov sem gledal prav tu v Ljubljani, kajti Jure ima vse te tekme na videokasetah. Šel sem do njega in jih cel kup odnesel domov ter jih potem z zanimanjem gledal. Takrat še ni bilo Youtuba in podobnih stvari, Jure pa mi je s tega vidika tudi zelo pomagal. Bilo je izjemno, saj sem red gledal stare posnetke tako imenitnih košarkarjev."

V zadnjih letih z Draženom večkrat primerjali Luko Dončića, s katerim se je Jasikevičius v vlogi trenerja že nekajkrat srečal in tudi proti njegovemu Žalgirisu je mladi Ljubljančan prikazal nekaj izvrstnih predstav: "Dražena in Luko se na neki način lahko primerja. Luka je sicer višji, Dražen pa je bil izrazitejši strelec. Sta iz različnih obdobij, a imata oba oziroma sta imela podobne kakovosti in sta podobno nadarjena. Oba lahko dosegata koše, mečeta z razdalje, kreirata … Nekaj podobnosti zagotovo je, predvsem pa oba res močno izstopata pri teh letih. Zanimivo bo videti, kako se bo Dončićeva kariera nadaljevala v ZDA."

Dončić vidi stvari, ki se jih ne da naučiti
"Mislim, da ima Luka vse, kar potrebuje, da postane odličen igralec. Tu ni dvoma, a veliko igralcev je bilo takih, ki so imeli vse, a jim ni uspelo. Kar ga na tej točki loči od ostalih, je, da izjemno bere igro, nenormalno za ta leta. Vidi stvari, ki se jih ne da naučiti oziroma ki se jih 30-letni veteran ne more. Pri njem pa je vse to naravno," je dodal o Dončiću. Jasikevičius je z vsemi izkušnjami, igral je na kolidžu v ZDA, za največje evropske klube, se preizkusil v Ligi NBA in osvajal številne lovorike tako z reprezentanco kot s klubi, prava zakladnica košarkarskega znanja. Pravi, da sploh ni primerjave med tem, kaj zmore Luka in kaj zmorejo njegovi vrstniki na letošnjem draftu.

"Ne gre za slovensko pristranskost, morda kar za evropsko, ampak nemogoče je, da bi kdor koli drug od teh lahko naredil v Evroligi podobne stvari, kot jih je Luka. Seveda so mu bile v veliko pomoč izkušnje, saj je igral na tej ravni že tri ali štiri leta, zato to zanj ni bila novost. Tega je bil navajen. Vseeno pa ni možnosti, da bi te fantje naredili, kar je on. To ni mogoče. Igral sem na kolidžu, v Evroligi, praktično povsod, in vem, da je ta Evroliga zares veliko tekmovanje. Res je zahtevna in da to dela tako mlad fant v tako velikem klubu, je neverjetno. Ne gre za majhno ekipo, kjer bi dobil vse žogo, vso odgovornost in bi bile potem njegove številke dobre. Ne, igral je v sistemu, v izjemno močni ekipi in jo vodil do zmage. Ti fantje s kolidža nimajo pojma, o čem na tej točki govorijo in kaj Luka zmore," je pristavil veliki in v Ljubljani nepozabni Jasikevičius oziroma, kot ga je poimenoval priznani novinar Vladimir Stanković, Gospod Košarka.