Igra kraljevega kluba se že vso sezono vrti okoli najstnika iz Ljubljane in zdaj je ta mladenič veliki Real vrnil na vrh Evrope. Luka je star šele 19 let, pa je postal že evropski klubski prvak, septembra je s Slovenijo osvojil evropsko prvenstvo, ko je bil izbran v prvo peterko, fantastično sezono pa je oplemenitil še z evroligaškimi individualnimi nagradami – je najkoristnejši posameznik tako rednega dela kot zaključnega turnirja, član idealne peterke tekmovanja in vzhajajoča zvezda oziroma najboljši mladi košarkar Evrope. Kovček bo, kot je dejal, za vrnitev v Madrid kar težak in poln. Kje je meja? Le nebo, pravijo številni, ali po Lukovo: "Ne vem, bomo še videli."

"Občutki so res neverjetni. Sem brez besed. Ne dojemam in ne vem, kako naj vse skupaj opišem. V tako kratkem času dve lovoriki, najprej s Slovenijo in zdaj še z Realom … Izjemno," je v Beogradu po tekmi dejal Dončić, ki je v pogovoru s sedmo silo (še) nekoliko zadržan, zato pa je zgovornejši na igrišču. Tudi v srbski prestolnici je bil. Čeprav ni blestel, pa je ves čas imel niti igre Reala v svojih rokah, in madridski velikan je na 80. Lukovi tekmi v Evroligi osvojil jubilejni deseti naslov.

Luka postavlja mejnik za mejnikom in podira rekorde drugega za drugim. Že nekaj časa smo navajeni, da kot najmlajši do zdaj naredi nekaj. Zdaj mu je to uspelo še pri prestižnih individualnih nagradah, saj je kot najmlajši postal tako MVP rednega dela kot Final Foura. Obe nagradi je prejel kot prvi Slovenec, no, na zaključnem turnirju je bil do zdaj za najboljšega izbran že Arriel McDonald, ki je igral s slovenskim potnim listom. V samo devetih mesecih je osvojil dve kroni. Septembra je v Carigradu slavil, na vrh stopil z reprezentanco, ki je takoj, ko se ji je priključil, prišla do največjega uspeha v zgodovini slovenskega športa, zdaj je tu še z Realom. V Turčiji je v finalu padla Srbija, zdaj sta bili vlogi nasprotnika in gostitelja zamenjani – finale v Srbiji, nasprotnik pa carigrajski Fener.

Lani se je še učil, letos lekcijo koristno uporabil

V polfinalu je prispeval 16 točk, v finalu eno manj, a je tekmo predčasno končal s petimi osebnimi napakami: "Tekma je bila zahtevna. Vedeli smo, da bo tako. Fener ima odlično ekipo, imel je glasne navijače, in vsi vemo, kdo je Željko Obradović in kakšen trener je. Ko sem dobil peto osebno, sem bil na klopi zelo nervozen, bolj kot bi bil na igrišču. Borili smo se do konca. Imam izvrstne soigralce in trenerja. Vesel sem, da lahko igram zanj. S takimi soigralci je lahko igrati in na igrišču se res zabavam. Večkrat me sprašujejo glede pritiska, a jaz se res na igrišču le zabavam. Če se ne, ni dobro. Vsaka posest šteje in tako smo danes igrali. Verjel sem v soigralce in uspelo nam je."

Lani zagotovo ni tako užival v Carigradu na zaključnem turnirju, ko se v polfinalu proti Fenerbahčeju ni znašel. Tokrat je bila popolnoma druga slika. Luka je prišel v Beograd bolj zrel, boljši in po imenitni sezoni, ko je bil že statistično najučinkovitejši igralec Evrolige: "Vedno poudarjam, da je bila imela lanska tekma dobre in slabe strani. Slabe pač, ker smo izgubili, dobre pa, ker smo se veliko naučili. Letos sem bil bolje pripravljen in samozavestnejši, kar se je tudi videlo. Igrali smo bolje in kot prava ekipa." Finale v Beogradu je bila najpomembnejša tekma v njegovi karieri. Zrelostni izpit, saj je bil septembra v reprezentanci vendarle glavni Goran Dragić, zdaj pa je največje breme nosil on.

Pred sezono je Real doživel hud udarec, ko je za dalj časa ostal brez prvega moža Sergia Llulla, vendar so zaupali Dončiću, ki je prevzel odgovornost, in poteza se je klubu iz španske prestolnice obrestovala. Že septembra je z izbrano vrsto napovedal imenitno sezono, igre pri Realu pa so bile še boljše kot v slovenskem dresu. Navduševal je z vsestranskostjo, atraktivnimi in domiselnimi potezami in s polnjenjem vseh statističnih kolon. Kljub vsem trofejam pa je še vedno mladenič, ki se le igra na parketu. In to zares dobro in popolnoma neustrašno. Kot je večkrat poudaril pred tekmo, mu ni pomembno, kdo stoji nasproti in kdo je zadolžen zanj. Naj bo to najboljša obramba Evrolige, rumena vojska fanatičnih navijačev, Nikola Kalinić, Brad Wannamaker, Marko Gudurić ali James Nunnally, ki so se vsi v obrambi izmenjavali pri pokrivanju slovenske najstniške senzacije, ali veliki oziroma največji med trenerji, Željko Obradović.

Kakšna popotnica za odhod v Ligo NBA
Z osvojenimi naslovi, nagradami in rekordi že zdaj spada med največje v Evropi in naslednji korak je jasen – Liga NBA. Preprosto je čas za odhod na največji košarkarski oder, saj je na drugem največjem dosegel vse, kar se da. Letos bo ena izmed zvezd nabora in tudi v Beogradu je bil deležen številnih vprašanj o prihodnosti in Ligi NBA. Ves čas je poudarjal, da bo počakal, za zdaj užival v slavju naslova in po koncu sezone bo odločitev padla. Nekdanji košarkarji drug za drugim podarjajo, da je pripravljen na najmočnejšo ligo na svetu.

Beno Udrih je poudaril, da mu bo tam celo lažje, saj je več prostora. Še posebej, ko bo preigral in prebil obrambne igralce, kar z mojstrskim obvladovanjem žoge dela skoraj v vsakem napadu, kadar igra ena na ena, in ne 'pick and rolla', se mu bo odpiral prostor za prodor ali met s polrazdalje. Vendarle gre za odličnega strelca z vseh položajev, zagotovo boljšega, kot kaže odstotek meta, saj je veliko poskusov iz zelo težkih položajev oziroma je obramba nanj še posebej osredotočena in agresivna. Dončić je najboljši v kreaciji napada in ko ima žogo v roki. Tako bo lahko uspel tudi v Ligi NBA. Zaradi svoje višine seveda ni enka, ampak je nekakšen 'point forward', krilo, ki organizira napade in kreira igro. Kot jo na primer LeBron James ali Ben Simmons oziroma kot jo je nekoč Magic Johnson. Čas je, da po Evropi zdaj dokončno košarkarski kralj iz Slovenije začne osvajati še ZDA.

Iz Beograda