Slovan se je v letih 2005 in 2006 še potegoval z Olimpijo za naslov državnega prvaka. Tedaj tudi nesrečno izgubil v finalu. Nato je bil tretji v državnem prvenstvu, pa peti, leta 2008 izpadel iz Lige ABA, kjer je bil svoj čas tudi najboljši slovenski klub, in se nato v državnem prvenstvu bojeval za obstanek, zdaj pa je prvič tudi dokončno izpadel iz prve lige. Ves čas je ljubljanski klub veljal za veliko valilnico mladih košarkarjev in tudi trenerjev. Sedem nekdanjih 'slovanovcev' je zaigralo v Ligi NBA.

Goranu Dragiću ni vseeno za Slovana
Uroš Slokar, Jaka Lakovič, Jaka Blažič, Goran Dragić, Zoran Dragić, Gašper Vidmar in Mirza Begić - kar sedem od 12 reprezentantov z zadnjega Eurobasketa se je kalilo na Kodeljevem. Tu je še Rašo Nesterović, ki je otrok Slovana, in številni nekdanji reprezentanti, kakor tudi številni tuji igralci, kot so Jan Vesely, Emir Preldžić, Vladimir Stepania, Nikoloz Ckitišvili, Vladimir Boisa, Soumaila Samake … Superlative, ki govorijo o izvrstnem delu z mladimi, potrjujejo vsa ta imena.

"Zelo težko mi je. Osebno mi veliko pomeni, pa ne samo meni, saj se je več kot polovica slovenskih reprezentantov kalila pri Slovanu. Težko mi je bilo, ko sem videl, da so izpadli. Ne vem, kakšno je finančno stanje. Zagotovo ni dobro. To je nedvomno velik minus za slovensko košarko. Vsi vemo, kakšen je koncept dela z mladimi in le želim si, da se čim prej vrne klub v prvo ligo ter se stabilizira," je zgodbo 'svojega' Slovana komentiral trenutno najboljši slovenski košarkar Goran Dragić.

Ob slabem rezultatu tudi nekaj dobrih stvari
"Splet okoliščin je bil tak, da žal nismo dosegli, kar smo želeli. Seveda je to neuspeh. Poudaril bi, da glede na sestavo ekipe in odločitve sem jaz največji krivec za to. Po drugi strani pa smo naredili veliko dobrih stvari. Priložnost so dobili mladi igralci. Prvič smo uvedli projekt, s katerim smo želeli, da vsi igralci prve ekipe študirajo, in to nam je uspelo. Torej vsi igralci so dejansko študentje, ni pa važno, ali je to srednja šola ali pa gre za visokošolski študij. Glede na finančno situacijo, v kateri smo se znašli, trenerjem in igralcem vsa čast, da so zdržali do konca, ob koncu pa je ena žoga odločala o našem obstanku," je povedal predsednik Slovana Miloš Paravinja, ki je klub vodil v turbulentni sezoni, katero so zaznamovale številne težave in mnoge ovire.

Na koncu je Slovanu zmanjkala ena zmaga. Skoraj neverjetno pa je, da zadnji krog, čeprav so tekme neposredno odločale celo o obstanku, ni bil odigran ob isti uri, kar je v vseh resnih tekmovanjih nepredstavljivo. Vendar, ko je govor o izpadu Slovana, tu ne mislimo le težav ljubljanskega kluba, ampak celotne slovenske košarke, saj je bil klub s Kodeljeva dolgo z naskokom glavni v proizvodnji mladih košarkarjev, kjer je tudi zdaj izgubil primat, a vseeno je, kot je dejal Dragić, to velik minus za slovensko košarko, še posebej ob dejstvu, da filozofiji, ki jo imajo z vzgojo mlajšega kadra v tem delu prestolnice, sledi malo klubov po Sloveniji.

Želja ekspresna vrnitev v prvo ligo
Nekdanji košarkar Slovana in Olimpije je pred dvema letoma prevzel vodstveno funkcijo v klub, kjer je končal kariero. Ambicije je imel visoke, saj je želel Slovan vrniti tja, kjer je ljubljanski klub že bil, ob tem pa bi bil poudarek na delu z mladimi. Tega so se na Kodeljevem držali, toda rezultat je tokrat izostal: "Seveda ambicije ostajajo visoke. Ključna stvar pri vseh klubih in podjetjih je organska rast. Vsi smo športniki, in ne glede na to, v katerem tekmovanju igramo, vedno si želimo igrati za prva mesta. To se tudi v naslednji sezoni ne bo spremenilo. Jasno, da si želimo takoj vrniti v prvo ligo."

Paravinja pravi, da čeprav so vedeli, da klubu grozi izpad, ni želel pripeljati kakšnih okrepitev, s katerimi bi verjetno obstalo moštvo v prvi ligi, in sta skupaj s Simonom Petrovom, ki je prvič deloval v vlogi glavnega trenerja, še naprej dajala priložnost mladim igralcem: "Ko smo enkrat marca ugotovili, da nam grozi in obstaja realna možnost izpada, nismo želeli spreminjati svoje strategije razvoja mladih igralcev in nismo pripeljali enega ali dveh izkušenejših igralcev, da bi ostali v ligi. Potem to ne bi bili mi. To ne pomeni, da je z izpadom konec, mi smo vedno bili valilnica igralcev in tako bo ostalo. Ostajamo velik klub."

Veliko povprečnih tujcev
"Sem mnenja, da moramo vsi, ki delamo v slovenski košarki, dati najprej priložnost slovenskim trenerjem in mladim slovenskim igralcem. Lahko povem, da sem ponosen, da smo to naredili. Več ali manj smo imeli le slovenski kader. Dali smo priložnost trem mladim trenerjem, ki so v danem položaju naredili dobro delo. Tudi v naprej bodo delali v klubu, ker delajo dobro in imajo velik potencial. Poskušali bomo temeljiti na domačih igralcih, večinoma iz Ljubljane, oziroma bomo poskušali pripeljati tudi kaj iz drugih delov Slovenije," je dejal Paravinja.
"Mislim, da je Slovan še vedno lahko idealno okolje za prihod mladih igralcev. Konec koncev - ne glede na rezultat - smo pokazali, da smo edina ekipa v prvi slovenski ligi, kjer mladi dobijo priložnost, izjema je tu velik trener in legenda slovenske košarke Zmago Sagadin, ki enako to počne v Heliosu, za kar mu vsa čast. Drugi pa so se odločili za rezultat in veliko tujcev v ekipi, kar ni v skladu z našo strategijo in ni v skladu s tradicijo Slovana." Če se je v zadnjih sezonah dalo več priložnosti mladim, se po letošnji obetavne slovenske košarkarje v Ligi Telemach oziroma tiste, ki imajo pomembno vlogo, komaj prešteje na prste ene roke. Resno priložnost mladi dobijo le pod taktirko Zmaga Sagadina v Domžalah pri Heliosu, sicer pa kupujejo tujce, kot sta pred časom v intervjuju za MMC dejala Goran Jurak in Goran Jagodnik, s "sumljivo" kakovostjo.

Le v Domžalah do mladih prijazno okolje
Na primer, od osmih klubov, ki so se prebili v četrtfinale, če izvzamemo Olimpijo in Krko, zares le pri Heliosu, kjer igro, recimo, vodi mladi Matic Rebec, veliko igrajo mladi. Olimpija je dolgo slovela kot klub, kjer mladi ne dobijo priložnosti, toda v zadnjih dveh sezonah vendarle nekoliko več igrajo. Letos sta največja ljubljanska kluba skelnila sodelovanje, čeprav so prestopi iz rdeče-belega dela prestolnice v zeleno-beli dvignili v preteklosti kar nekaj prahu (Miha Zupan, Begić...), dva mlada košarkarja zmajev sta letos igrala na Kodeljevem. Krka na drugi strani ima v svoji ekipi nekaj obetavnih imen, ki so deležni minutaže, kakor so jo bili mladi košarkarji tudi v zadnjih sezonah, toda zanimivo, Novomeščani, ki so tudi letos državni mladinski prvaki, nimajo v svojem moštvu niti enega, ki je pred dvema letoma postal mladinski prvak s Krko (Matej Rojc je odigral le nekaj tekem za mladince takrat). Nihče od teh državnih prvakov ni dobil priložnosti v prvem moštvu. Glavni nosilec tedanje zasedbe Domen Bratož je bil letos prvi strelec Slovana.

Pri drugih moštvih je vse več tujcev, ki so seveda poceni, s fizično močjo koristnejši od slovenskih mladeničev, toda rezultat prinašajo le kratkoročno. Tudi v Laškem, ki je v zadnjih letih dobro delal z mladimi, so zdaj raje pripeljali nekaj povprečnih tujcev, podobno v Grosuplju, ki so imeli zelo nadarjene mlajše selekcije, igrajo ključno vlogo celo trije, ki ne prihajajo iz Evrope. Dva taka sta tudi na Polzeli. Vsi so seveda fizično nad slovenskimi mladeniči, toda o kakšni dodatni vrednosti, kar naj bi tujci predstavljali, pa je težko govoriti.

Ključen prihod iz mladincev med člane
Slovan se je pred manj kot desetimi leti z mladimi Slovenci boril za naslov prvaka, zdaj pa je izpadel celo v drugo ligo. Je morda to tudi odraz padca pomanjkanja nadarjenih igralcev?: "Ne bi rekel nadarjenosti, ampak se moramo zavedati, da ni nič v življenju linearno. Prihajajo vzponi in padci, kar pa me skrbi kot osebo, ki deluje v slovenski košarki, pa je to, da je največje pokopališče igralcev po koncu mladinske selekcije, in ravno tedaj igralci ne dobijo priložnosti v članskih ekipah. Od trenerjev – z izjemo Sagadina – se zahteva izključno rezultat, ki ga z mladimi težko dosežejo."

Slovanu se je močno poznala velika finančna kriza. Številni slovenski klubi se spoprijemajo s finančnimi težavami, lažje pa je tako doseči izid s poceni tujci kot pa z vzgojo lastnega kadra, kar zahteva ob nekaj sredstvih tudi precej časa. Letošnja ekipa Slovana je bila kar nekajkrat cenejša od tiste, ki je na primer igrala tedaj, ko so se Ljubljančani potegovali za vrh. Zaradi finančnih zmožnosti tudi ne morejo na Kodeljevo več pripeljati najbolj nadarjenih slovenskih mladeničev. Eden zadnji takih je bil, recimo, Luka Rupnik, ki je kot izjemen talent iz Idrije prišel pod okrilje Mira Alilovića na Kodeljevo: "Takrat je lahko Slovan kupoval mlade igralce. Zdaj je v tej situaciji morda kakšen drug klub. Zadeva se na vsake toliko let spremeni. Je pa bilo več klubov, ki so temeljili na mladih slovenskih igralcev, kot pa jih to zdaj. Helios je recimo ves čas imel svojo bazo in tudi dobre rezultate. Ves čas sta bila zraven tudi Slovan in Laško. Največja težava je v tem, da ne čakajo igralcev. Vsi hočejo takoj priti do rezultata. Pri določenih igralcih je pač treba počakati."

Pri mladih naj ne bo ospredju rezultat
Prav tako pa v Slovenijo ne prihajajo več največji talenti iz nekdanje skupne države, kot so to v 90. letih. Tako je tudi Paravinja iz Hrvaške prišel k Olimpiji, ki je s Sagadinom slovela po dobrem delu z mladimi: "Moramo se zavedati, da je bil včasih – ko sem tudi jaz prišel v Slovenijo – položaj slovenske košarke drugačna. Tedaj je Olimpija delala fenomenalno in je imela bazo v celi nekdanji Jugoslaviji. Zdaj so močni klubi tudi na Hrvaškem in v Srbiji in iz teh držav 'ekstra' talenti ne želijo več prihajati v Slovenijo. Raje gredo v Cedevito, Partizan, Zvezdo … To se je spremenilo. Vseeno sem mnenja, da je dovolj kakovostnih mladih igralcev, kar sem tudi videl, ampak, kot pravim, ključni je prehod iz mladinske selekcije v člansko. Malo ljudi bo dalo priložnost mladim košarkarjem, ker si vsi želijo takoj priti do izida. Razvoj mladega pa ne pride čez noč."

"V mladinskih kategorijah se ne sme gledati na rezultat. Izključno in edino merilo mlajših selekcij mora biti, koliko igralcev bodo ustvarili. Na žalost se mi bojujemo za prvaka v vseh teh kategorijah. Saj je to vse lepo in prav, ampak konec koncev glaven rezultat je, koliko igralcev bo prišlo iz teh ekip," je za konec izpostavil predsednik novega drugoligaša.