"Vedno sem rekel, da je igranje za reprezentanco ali njeno vodenje največji dosežek in čast v življenju. Oboje mi je uspelo. Ko leta 1992 zaradi sankcij nismo nastopili na olimpijskih igrah, so košarkarji jokali, ker niso mogli igrati. Vedno svetujem igralcem, da se odzovejo povabilu v reprezentance. Vsakemu pravim, da je največja čast nositi dres svoje reprezentance. Takšen je moj odnos. Neverjetno, koliko je danes odpovedi. Nemogoče, da imajo vsi resen in tehten razlog," je lani v pogovoru za Blic dejal najuspešnejši evropski trener, veliki Željko Obradović, ki je v reprezentančnem dresu svetovni prvak postal že kot igralec, nato pa mu je to uspelo tudi v selektorski vlogi, ko je bil hkrati najboljši na svetu in v Evropi.

Odpovedi celo v mlajših kategorijah
Slabo leto potem, ko je Kokoškov vodil Slovenijo do predlanske finsko-turške pravljice nepredstavljivega uspeha, zlate medalje na evropskem prvenstvu, se reprezentanca v pripravah na nov cikel (izgubljenih) kvalifikacij za svetovno prvenstvo spopada z velikimi težavami pri sestavi moštva, kar je posledica številnih odpovedi. Medtem ko si Jaka Blažič in Klemen Prepelič, ki imata za sabo štiri oziroma tri velika tekmovanja, želita izboriti minutažo pri Barceloni oziroma Real Madridu, in se Luka Dončić pripravlja na zahtevno prvo sezono v Ligi NBA, kar je res velik preskok v karieri vsakega košarkarja, so bolj nerazumljive odpovedi nekateri manj oziroma neuveljavljenih igralcev, poleti pa je prišlo celo do zavrnitev vpoklica v mlajših selekcijah.

Košarico sta tokrat reprezentanci dala tudi 23-letni Aleksej Nikolić in 21-letni Žan Mark Šiško, ki je šele v teh kvalifikacijah odigral prve uradne članske minute. Lani je podobno pred pripravami vabilo zavrnil Tomaž Bolčina, košarkar, ki ne izstopa niti v slovenskem prvenstvu. Letos poleti sta reprezentančni "ne" izrekla 16-letni Dan Duščak, ki se kali pri Realu v Madridu, in 17-letni Rok Radović, ki igra v mlajših selekcijah zagrebške Cedevite. Oba spadata med najbolj nadarjene slovenske košarkarje in zato sta za reprezentance mlajših selekcij s svojo kakovostjo izjemno pomembna. Vseeno se je njunim vrstnikom uspelo v vseh kategorijah izboriti napredovanje oziroma obstanek v A-diviziji, kar je zdaj uspeh za slovenske mlajše kategorije. Pred leti so štele praktično le medalje.

Namesto časti, ponosa in velikega zadovoljstva, kot sta večkrat dejala Obradović in Kokoškov, se zdi, da nekaterim reprezentanca predstavlja neprijetno obvezo. Zaradi vseh odpovedi je bil tokrat vidno razočaran generalni sekretar KZS-ja in nekdanji slovenski kapetan Rašo Nesterović, še posebej kritičen pa do teh najmlajših: "Časi se spreminjajo. Vedno bolj so v vse skupaj vključeni agenti. Mislim, da so tudi oni tukaj velik problem. Je, kar je. Letos se je pojavil tudi ta problem z dvema igralcema v mlajših selekcijah. Ne vem, bo treba pa nekaj uvesti, neke omejitve. Ko bodo potrebovali neko afirmacijo ali neko prodajo, bodo pa spet spraševali, zakaj jih ni poleg. Selektor je vpoklical nekaj novih mladih, in če se bodo izkazali, bomo šli pa z njimi naprej. Tisti, ki pa nočejo, pa pač ne bodo poleg."

Nesterović: Da si utrujen, ni izgovor
"Nekaj je šolanje, kot je primer Davida Kralja, nekaj pa je, da odpovejo, ker so utrujeni. Daš 16-letniku en mesec počitka in pravi, da je utrujen. Odkrito sem vprašal: Želiš igrati v NBA? Kaj boš potem umrl na igrišču, ko boš z 22 leti odigral 82 tekem rednega dela, pripravljalne in končnico ter imel skupaj za sabo več kot sto tekem. Te bodo v NBA-ju po 30 tekmah nosili z igrišča? Da so 16-letniki utrujeni, so zgodbe za male otroke. Regeneracija je pri 16-letniku petkrat hitrejša kot pri nekom, ki ima 30 let. Tudi treningi niso več takšni, kot so bili včasih. Vse je prilagojeno njim. Pred 20 leti je bila drugačna zgodba. Bila je tista jugoslovanska šola, ko se je trdo delalo šest ur na dan. Tega ni več. Če si poškodovan ali če je razlog šola, se razume, za zgodbo, da si utrujen, pa ni opravičila. V NBA-ju so vsi utrujeni, saj bi bilo čudno, če kdo po 82 tekmah igra spočit. Vsi so utrujeni. To je tisti profesionalizem. Saj če boš pa dva meseca miroval in ne boš treniral, pa ne boš napredoval, ampak le nazadoval," je dodal Nesterović.

V vseh reprezentancah prihaja do odpovedi, a vendarle so malokrat tako številne, kot so trenutno v slovenski, kjer se res vsaka odsotnost zaradi ozkega izbora kakovostnih igralcev močno pozna. Zgodovina odpovedi je v slovenski reprezentanci pestra in tudi t. i. "zlata generacija", ki je bila res izjemno nadarjena in kakovostna, predvsem pa izjemno številčna, kar se tiče izvrstnih posameznikov, ni nikoli zaigrala v polni zasedbi. Verjetno je tudi zato, čeprav se odpovedi niso poznale tako močno, kot se danes, manjkala pika na i. Košarkarja s po dvema šampionskima prstanoma v NBA-ju sta skupaj odigrala na primer le dve veliki tekmovanji.

Mlajši košarkarji verjetno pozabljajo, da se je Goran Dragić na evropskem košarkarskem zemljevidu uveljavil prav v reprezentančni majici, ko je zelo dobro igral na evropskem prvenstvu 2007. Njegov mlajši brat Zoran je v izbrani vrsti vedno pustil odličen vtis, ko je navduševal z borbenostjo in tudi z učinkovitostjo. Potem ko je imel za sabo zelo dobro svetovno prvenstvo 2014, je podpisal pogodbo s Phoenix Sunsi. Tudi Blažiču in Prepeliču je bila – seveda ob dobrih predstavah v klubih – ob prestopu k Barci oziroma Realu v veliko pomoč reprezentanca, kjer sta bila med nosilci. Tudi Dončić je lani v slovenskem dresu, ko je bil ob Dragiću drugi najboljši posameznik ob slavju na evropskem prvenstvu, dokazal delodajalcem pri Realu v Madridu, da je lahko on tisti, okoli katerega se vrti igra evropskega velikana in da bo zapolnil vrzel po poškodbi Sergia Llulla, prej najboljšega košarkarja kraljevega kluba.

Nachbar: Tudi platforma za dokazovanje
Reprezentančna kariera pa se z redkimi izjemami začne graditi v mlajših selekcijah. Nekoč so te osvajale medalje na evropskih prvenstvih. Prej omenjeno "zlato generacijo" so sestavljali posamezniki, ki so skoraj vsi v mlajših kategorijah pobrali kakšno medaljo. Dvakrat je Slovenija postala evropski prvak med mlajšimi člani, leta 2004 na Češkem in leta 2000 na Ohridu, ko sta blestela Sani Bečirović in Boštjan Nachbar. Na njuni poslovilni tekmi se bo ta "zlata generacija" v večini še enkrat zbrala.

"Da nosiš ta dres, si bi res zelo ponosen. Ponosen, da predstavljaš svojo državo, družino, prijatelje itd. Po drugi strani, če povem odkrito, pa je bila reprezentanca tudi neka platforma, skozi katero smo se lahko dokazovali. Bili smo tekmovalni in reprezentanca nam je dala še eno možnost, da smo se lahko pokazali na najvišji ravni. Poleg Evrolige je bil EuroBasket tisti, ki je to nudil. Se pravi oboje skupaj, po eni strani predstavljati dres, po drugi pa sebi in drugim dokazati, kdo in kaj si," je Nachbar odgovoril na vprašanje, kaj mu je pomenilo igranje za Slovenijo, v kateri koli selekciji.

Bečirović pa je dodal: "Ja, to tekmovanje je bilo tudi pomembno. Ne bom rekel nedopustno, ampak nelogično se mi zdi, da nekateri že v mlajših kategorijah odpovedujejo reprezentanco zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Kot najstnik ne moreš biti utrujen. Zdaj imajo možnost, da gredo s 13 in 14 leti v tujino in tam naredijo kariero. Pa tu ne mislim le Luke, ki mu je res uspelo vse. Marsikateri je že pel in poskusil. Tega v naših časih ni bilo. Enostavno je bilo normalno, da si odigral vse selekcije mlajših kategorij za reprezentanco, prišel v Olimpijo, kjer si odigral Evroligo ali dve doma in se potem kot zaključen produkt prodal v tujino. Danes se je to zelo spremenilo. Da se morajo naši boriti za obstanek v A-diviziji oziroma, da se proslavlja preboj iz B-divizije … V naših časih je bilo povsem normalno, da si bil poleg in se skušal boriti za medalje. Da bi bili pa utrujeni, to pa res ne …"