Po polovici košarkarske Lige za prvaka ima kar pet moštev enak izkupiček, le državni prvak Tajfun sameva na dnu brez zmage. Šentjurčani plačujejo davek poškodb po težki premierni sezoni v jadranski druščini, od koder so po smoli izpadli, in Fibinem evropskem pokalu, kjer se tako kot Helios in Zlatorog niso proslavili. Vrh se širi, a, kot že večkrat, to še zdaleč ni kazalnik kakovosti. Prej nasprotno, saj je dejstvo, da sta najboljši moštvi v zadnjih letih, Krka in Olimpija, naredila kakšen korak nazaj, kar dokazujejo izidi v mednarodnih tekmovanjih. Evropski vrh je že nekaj časa daleč, zdaj je izgubljen tudi stik z najboljšimi jadranske lige. Vsi trije slovenski predstavniki so se celo do zadnjega kroga bojevali za obstanek.

Liga ni privlačna za gledalce
V zadnjih letih so dvoboji Krke in Olimpije, ki sta lani v državnem prvenstvu prejela konkretni zaušnici od "malčkov" Tajfuna in Heliosa, privabili konkretno število košarkarskih navdušencev. Kriza v klubski košarki pa se zdaj odraža tudi v obisku v dvoranah. V Ligi za prvaka imajo dostojnega glede na zmogljivost v Rogaški Slatini in deloma v Šentjurju ter Laškem, a to gre za nekaj sto ljudi oziroma komaj kaj čez tisoč. Stožice na košarki že nekaj časa samevajo, podobno pa je tudi v Štuklju, kjer je vse manj gledalcev. Včasih so derbiji z Olimpijo napolnili novomeško dvorano, kjer je bil pravi kotel, na zadnjem pa je bilo po uradnih podatkih sicer 1.200 gledalcev, a jih je bilo nedvomno realno manj.

Dvoboj je zanesljivo dobila Olimpija, ki trenutno vodi, a tudi zmaji niso navdušili z igro, čeprav je Gašper Potočnik zadovoljen s pristopom svojih košarkarjev na zadnjih tekmah, potem ko že nekaj časa delujejo s psihologom in ima ljubljanski trener zdaj več časa le za vodenje ekipe in mu ni treba toliko truda namenjati psihološki pripravi. Nekoč je bil dvoboj z zmaji dodatna motivacija za Novomeščane, ki so tokrat igrali brez pravega žara, kar je poudarjal tudi Vladimir Anzulović, ki je dejal, da le s pravo energijo lahko zmagujejo. Ker je ni bilo, je bilo srečanje praktično odločeno že v tretji četrtini. Glede na zadnjo tekmo je kar nekako razumljivo, da tudi Olimpija ni več magnet za novomeško občinstvo.

Jasno sporočilo Fibe, kje so slovenski klubi
Velika zaušnica slovenski košarki nasploh je sledila tudi v sporu med Fibo in Eco, ki stoji za združenjem lig Uleb, ko nobena organizacija ni Sloveniji zagotovila mesta v svojih tekmovanjih. Olimpija sicer znova upa povabilo v Evropski pokal in ohranja evropske ambicije, v Ligi prvakov pa se bi slovensko moštvo morebiti lahko uvrstilo le prek kvalifikacij. "Na eni strani smo v bližini centrov moči, na drugi strani pa smo periferija. To velja za reprezentančno košarko, za klubsko pa še bolj. Reprezentanca je imela en slabši izid leta 2015, klubska košarka pa je trenutno na periferiji. To nam dajejo dovolj jasno vedeti tudi iz Fibe," je realno na okrogli mizi, ki jo je organizirala Kosarka.si, o stanju spregovoril predsednik Košarkarske zveze Matej Erjavec.

Obetajo se korenite spremembe na košarkarskem zemljevidu stare celine. Na okrogli mizi je Radovan Lorbek opozoril, da zdajšnji spor spominja na razkol leta 2000, ko Fiba ni razumela, da se težišče moči premika v roke klubov, ki so imeli denar. Imeli so največjo finančno moč in zato so želeli tudi odločati o svoji usodi, ne pa da je to v rokah zvez ter posledično Fibe. Bora Stanković tedaj po besedah Lorbka ni dojel in najmočnejši klubi so šli na svoje.

Slovenija brez predstavnika v Evropi?
Potem je le prišlo do soglasja, zdaj pa se zdi, da bo razkol še večji. Najmočnejši klubi gredo v smeri Lige NBA. 16 klubov bo igralo Evroligo, ki bo dokaj zaprt sistem in že spominja na severnoameriško tekmovanje. Jasno je, da je za slovenske klube tak finančni zalogaj, ki ga igranje zahteva, trenutno znanstvena fantastika. Fiba na drugi strani pritiska na zveze in grozi, a se zdi pri tem nemočna, saj je, kot je opozoril Lorbek, "skoraj nemogoče oziroma nepredstavljivo, da bi iz svojih tekmovanj lahko dejansko izločila velesili Španijo in Srbijo".

Lahko se zgodi, da slovenski klubi v naslednji sezoni sploh ne bodo prisotni v Evropi. Kaj to prinaša? Že zdaj niso obračuni slovenskih ekip privlačni za gledalce. Brez močnih mednarodnih tekem bo že zdaj skromni obisk še manjši. Klubi v tem primeru tudi ne morejo ob slabši finančni predpostavki predstaviti zgodbe igralcem, saj je jasno, da prave privlačnosti za igro brez Evrope ni. Kako pa vloga slovenskih klubov padla? Ne le, da so bile zmage Olimpije nad evropskimi velikani nekoč vsakdanja stvar, ljubljanski klub je bil z Lorbkom na čelu ob tistem razkolu celo med ustanovitelji Evrolige in je za sabo potegnil slovita kluba, kot sta Žalgiris in Cibona. Olimpija je imela še pred 15 leti položaj enak na primer CSKA-ju, Barceloni in Realu, Fiba pa zdaj celo bolj ceni belgijske in češke klube.