Prvemu zvezdniku Argentine Emanuelu Ginobiliju v bogati zbirki lovorik manjka le še svetovni naslov. Foto: EPA
Prvemu zvezdniku Argentine Emanuelu Ginobiliju v bogati zbirki lovorik manjka le še svetovni naslov. Foto: EPA
Andres Nocioni
Francoska reprezentanca se nadeja novega odličja. Foto: EPA
Igor Rakočević
Igor Rakočević je eden izmed redkih zvezdnikov Srbije in Črne gore. Foto: EPA
Oscar Torres
Oscar Torres (levo) si kruh služi v Rusiji. Foto: EPA
Ime Udoka
Kam bo Ime Udoka (v sredini) popeljal svoje moštvo? Foto: EPA

Ta jim je pred štirimi leti spolzela iz rok, potem ko so v finalu po podaljšku izgubili (84:77) s Srbijo in Črno goro. Gavči so prepričani, da so bili v finalu oškodovani, saj sodnik v zadnji sekundi rednega dela ni želel piskati prekrška nad Hugom Sconochinijem, ki ga je pod košem SČG-ja na sumljiv način ustavil Marko Jarić.

Tokrat so izkušeni in prekaljeni asi odločeni, da gredo do konca. Emanuel Ginobili, Luis Scola, Andres Nocioni, Fabricio Obeto, Ruben Wolkowsky, Pepe Sanchez, Pablo Prigioni in Walter Herrmann so igralci, na katerih bo največ bremena. Posebej uspešna sezona je za Pablom Prigionijem in Andresom Nocionijem. Prvi se je pri skoraj 30 letih na novo rodil, saj je blestel pri Tau Ceramici. Bil je najboljši asistent tako v Evroligi kot tudi v španskem prvenstvu.

S klubskim soigralcem, krilnim centrom Luisom Scolajem, lahko igrata praktično miže. Nocioni se je izkazal pri Chicagu, kjer je bil v končnici vodilni strelec in skakalec kluba. Prvemu zvezdniku Ginobiliju ni šlo vse po načrtih, saj s San Antoniom ni ubranil naslova, a morda bo prav zato še bolj lačen dokazovanja. Na pripravljalnih tekmah so se jim res "pripetili" gladki porazi proti Španiji (dvakrat) in SČG-ju, toda to je bilo uigravanje. Ko bo šlo zares, bodo »azulblanco« pokazali pravi obraz.

Galski petelini - skriti favoriti prvenstva
Tudi Francija, bronasta z evropskega prvenstva, meri zelo visoko. Moštvu po odhodu »Kralja« Antoina Rigaudeaua dirigira branilec San Antonia Tony Parker. Njegova desna roka, ki utegne postati tudi »številka ena«, je vsestransko krilo Phoenixa Boris Diaw. Peterko NBA sestavljajo še mladi in izvrstni atleti Mickael Pietrus, Johan Petro in Ronny Turiaf. Protiutež mladosti predstavljajo Laurent Foirest, Cyril Julian in Frederic Weis. Potencial Francije je izjemen. Nedvomno lahko premagajo vsako moštvo in če bodo imeli še kanček sreče, ki jim je v Beogradu zmanjkal, lahko gredo tudi do konca.

SČG začenja na novo
Srbija in Črna gora je po polomu na domačem evropskem prvenstvu prevetrila moštvo. Veterani Dejan Bodiroga, Dejan Tomašević in Željko Rebraća so se upokojili. Predrag Stojaković je ponovno zavrnil igranje za izbrano vrsto, medtem ko Dragan Šakota ni niti klical nekatere nezainteresirane »zvezdnike« NBA, kot so Marko Jarić, Vlado Radmanović ali Žarko Ćabarkapa. Brez poziva sta ostala tudi Milan Gurović in Predrag Drobnjak. Miloš Vujanić mora še drugič zapored počivati zaradi poškodbe gležnja.

Vodilno vlogo naj bi tako imela branilec madridskega Reala Igor Rakočević in center Orlanda Darko Miličić, ki bo po ne preveč uspešnih predstavah onkraj luže imel priložnost dokazati, zakaj je bil leta 2003 drugi izbor na naboru. Moštvo, ki ga v polovici sestavljajo igralci iz domačih klubov, nima realnih možnosti, da ubrani naslov iz Indianapolisa. Naloga Šakote je, da predvsem postavi temelje, na katerih se bo gradilo v prihodnosti.

Venezuela meri med deset
Venezuela želi v svojem 3. nastopu na svetovnem prvenstvu izboljšati 14. mesto iz Indianapolisa. Ključni bosta že prvi dve tekmi z Libanonom in Nigerijo. Kapetan moštva je 36-letni Victor David Diaz, ki je bil član reprezentance v »zlatih letih« venezuelske košarke. Leta 1991 so postali južnoameriški prvaki, leto kasneje pa so v finalu vseameriškega prvenstva izgubili le proti ZDA. Na olimpijskih igrah v Barceloni so končali na 11. mestu. Najboljši mož zdajšnje zasedbe je Oscar Torres, ki ima izkušnje tudi iz lige NBA, zadnji dve sezoni pa igra za ruski Himki. Izjemno perspektivna sta 22-letni center Miguel Angel Marriaga in strelec Carlos Cedeno.

Nigerija: Veliko talenta, manj izkušenj
Košarkarji iz največje afriške dežele bodo po letu 1998 drugič nastopali na svetovnem prvenstvu. Moštvo je leta 2005 prevzel Sam Vincent, nekdanji igralec Boston Celticsov, in poskrbel za "red v hiši". V preteklosti se je namreč dogajalo, da je nigerijska reprezentanca na tekmovanja prihajala kar na dan prve tekme (!). Vincent bo imel na voljo talentirano reprezentanco na čelu s krilom New York Knicksov Imejem Udoko. Tu so še Eike Ugboaja iz Clevelanda, Jeff Varem (Pau Orthez) in igralci iz univerzitetne lige NCAA Abe Badmus, Chamberlain Oguchi ... Slovencem sta dobro znana tudi Tunji Awojobi in Alloysius Anagonye. Afričani imajo potencial za osmino finala, če pa bo sreča naklonjena, se lahko zgodi tudi kakšna senzacija.

Libanon: Vsaka zmaga uspeh
Moštvo iz dežele ceder je bržkone najslabše v skupini A. Lani so na azijskem prvenstvu osvojili 2. mesto, za Kitajsko, toda svetovno prvenstvo je povsem druga zgodba. Svoj prvi nastop na njem, leta 2002, so končali na zadnjem mestu. Vodja moštva je Fadi El Khatib, ki je bil nekoč blizu temu, da bi postal drugi libanonski košarkar (po Ronyju Seikalyu), ki bi zaigral v Ligi NBA, a veliki met mu ni uspel. Poleg El Khatiba, ki je izjemen strelec, velja omeniti še v ZDA rojena Joa Vogla in Briana Besharo. Prvo peterko sestavlja še 38-letni veteran Paul Khoury in dober strelec Rony Fahed. Vse razen zadnjega mesta v skupini bi bilo lepo presenečenje.