Jose Manuel Calderon je bil pred štirimi leti med najzaslužnejšimi, da so Španci osvojili prvi naslov svetovnih prvakov. Vrsto let je eden glavnih nosilcev izbrane vrste. Odlično je igral pred tremi leti na domačem evropskem prvenstvu, kjer pa je Španije osvojila "le" drugo mesto. Z zadnjih olimpijskih iger so se Calderon in soigralci vrnili s srebrnim odličjem. Na lanskem evropskem prvenstvu je bil 28-letni organizator igre poškodovan, je pa svoje soigralce ves čas spodbujal ob igrišču. Srebrn je bil s Španijo tudi na evropskem prvenstvu leta 2003 na Švedskem.

Dodobra se je 191 centimetrov visoki organizator igre uveljavil v Ligi NBA. Zadnjih pet let igra v edinem kanadskem moštvu v najmočnejši ligi na svetu, pri Toronto Raptorsih. Predtem je igral še za Tau Ceramico, Fuenlabrado, Alicante in Alavo. Na prihajajočem prvenstvu bo Calderon eden najpomembnejših členov vrste Sergia Scariola. Po odpovedi Paua Gasola bo skupaj s Juanom Carlosom Navarrom in Josejem Garbajoso tudi najbolj izkušeni član Španije, s katero je zaigral v Ljubljani na odprtju nove dvorane v Stožicah, ki je odličnega košarka rja navdušila. V Turčiji upa na ponovitev uspeha z Japonske, nekaj možnosti pa napoveduje tudi Sloveniji.

Kaj menite o selektorju Sergiu Scariolu?
Je odličen trener. Dobro se ujame z nami. Prav paše v to skupino. Že nekaj časa smo skupaj in smo prava klapa, kot nekakšna družina, ki si skupaj želi zmagovati. Tudi on se podreja našemu moštvu. Rezultati so kazalnik, da je uspešen v svojem delu. Zna odlično voditi našo ekipo.
Kdo je vodja reprezentance? Je to kapetan Juan Carlos Navarro in ali je on pravi za vlogo kapetana?
Ta ekipa ne potrebuje vodje. Vsi imamo enak status v moštvu. Na vsaki tekmi stopi kdo drug v ospredje in nas popelje do zmage. To sem lahko jaz en večer, vem pa da bo naslednji večer nekdo drug. Ne potrebujemo nekoga, da nas vodi. Kot sem že dejal, naša največja moč je prav v kolektivu. Juan Carlos je naš kapetan že nekaj časa. Je zelo izkušen, že pravi veteran. Je izjemna oseba in odličen igralec. Tako, da mislim, da je pravi za to nalogo, a saj pravim, kdor koli iz te ekipe, bi bil lahko kapetan. Je pa Navarro vsekakor idealen za to vlogo.

Lani ste zaradi poškodbe izpustili evropsko prvenstvo. Je težje biti v vlogi igralca ali navijača?
Vsekakor je težje biti navijač, ker ne moreš pomagati svojemu moštvu. Ves čas sem lani sicer bil z ekipo. Bil sem z njimi v hotelu, pred tekmami, a žal ne na igrišču, kar je najtežje. Za vsakega igralca je najtežje, ko je poškodovan, saj ne more opravljati svojega dela. Tako, da je bilo zelo težko.

V slovenski reprezentanci je znova prišlo do številnih odpovedi. Nazadnje Beno Udrih, ki ni dobil vloge, kot si jo je želel oziroma zahteval. Kako vi gledate na to?
Vsak posameznik je drugačen. Spoštujem vsako mnenje in mišljenje glede česar koli. Zame je moja država na prvem mestu. Ne glede na to, ali igram ali ne, želim zmagati. Ko zmagaš, ni pomembno, kdo je bil najboljši igralec in kdo je igral največji del tekme. Pomembno je, da si zase in za svojo državno dosegel dober rezultat in osvojil kakšen naslov ali pa medaljo. Tako je moje mnenje in tega se držim tudi v vsakem moštvu. Ne želim ali pa poskušam biti zvezda. Sem le del kolektiva in želim le na najboljši način pomagati svoji ekipi do zmage. Tak sem, a vsak je drugačen. Mislim, da ni razloga, da obrneš hrbet reprezentanci. Toda treba je spoštovati vsakogar, ker smo si različni.
Torej niste nikoli razmišljali, da bi izpustili reprezentančno akcijo?
Dokler sem zdrav, ne. Že lani je bilo dovolj hudo, ker nisem mogel igrati zaradi poškodbe. Počutil sem se zelo slabo, ko sem gledal soigralce, sam pa nisem mogel pomagati. Sem pa zato toliko bolj držal pesti zanje in jih spodbujal zunaj igrišča. Torej, če sem le zdrav, želim vedno igrati za izbrano vrsto. Enostavno se reprezentanci ne reče ne.
Če se ozrete še na klubsko kariero. Kaj pričakujete od letošnje sezone?
Trenutno smo v zelo težki situaciji. Ne vemo, kam gremo, kaj lahko naredimo. Tudi zame so razmišljali v klubu o menjavi. To že na začetku poletja, mi slim, da je bil v igri Charlotte. Sam imam sicer s Torontom še triletno pogodbo. V klubu sem zadovoljen, bomo pa videli, kaj se lahko zgodi. Ne iščem novega okolja, a puščam različne možnostiodprte. To je pač NBA, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, in vedno moraš biti pripravljen. Brez Chrisa Bosha in Heda Turkogluja bo veliko težje, vendar mislim, da bomo zmogli.

Omenili ste že vašega najboljšega soigralca Bosha, ki se je preselil v Miami in združil moči s še dvema superzvezdnikoma. Je lahko to šampionska ekipa?
Lahko, a treba bo premagati nekaj izjemnih moštev. Imajo tri odlične košarkarje, vendar morajo zaigrati kot ekipa. Dwyane Wade in LeBron James lahko vsako tekmo dosežeta 30 točk in več, ne vem pa, ali sta sposobna drugemu omogočiti, da to doseže. Če bodo prešli prek te individualne ovire, menim, da se lahko potegujejo za naslov. Trenutno pa vseeno mislim, da je nekaj moštev, ki imajo pred Miamijem prednost, saj so že uigrana ekipa. Tu bi seveda izpostavil Orlando, Lakerse in Boston, ki se je še okrepil. Zdaj je še težko reči. Napovedovati bo mogoče novembra ali decembra, ko bo tudi Miami že uigran. Trenutno pa so to še ugibanja.

Igrali ste z Rašem Nesterovičem, ki je zdaj prestopil v Grčijo. Kaj lahko poveste o njem?
Z njim sem govoril takoj po odhodu k Olympiacosu. Je eden najboljših soigralcev, kar sem jih imel. Je zares odlična oseba. Je neverjeten. Vsak dan je trdo delal, odlično se je razumel z vsemi v garderobi. Zares pozitivna oseba. Midva sva se dobro razumela in postala prava prijatelja. Odlično sta se razumeli tudi najini družini, ženi sta ves čas na zvezi po telefonu. V Torontu sva živela v isti stavbi, tako da je bilo res lepo. Je enkraten človek.

Nameravate še dolgo časa vztrajati v NBA-ju, morda tudi končati nekoč kariero tam, ali ne izključujete vrnite v Evropo?
Za zdaj imam še triletno pogodbo. Ne razmišljam še, kaj bo po teh treh letih. Grem sezono po sezono. Zagotovo bom še ta tri leta igral v NBA. Potem pa še res ne vem. Mogoče, če bo možnost, bom podpisal še kakšno pogodbo v ZDA, lahko pa se tudi vrnem v Evropo. Ne razmišljam še tako dolgoročno.

Kaj mislite, da je vzrok, da je nekaterim igralcem, kot ste vi in recimo Pau Gasol, uspelo se tako dobro uveljaviti v NBA-ju, na drugi strani pa je Navarro že po letu dni prišel nazaj v Evropo, Vassilis Spanoulis na primer skoraj ni nič igral, pa so te igralci vseeno dokazali, da so izjemni košarkarji?
Navarro je dobro igral v NBA, a je imel nekaj težav z odškodnino in pogodbo. Prepričan sem, da bi se lahko še veliko bolj uveljavil v ligi. Je pa res, da nekaterim ni uspelo. V NBA-ju ni dovolj, da si le dober košarkar. Treba je priti v pravo okolje, v ekipo, ki ti ustreza. Pač priti v idealno situacijo zase. Veliko je odvisno tudi od sreče, bi lahko rekel. V pravem trenutku moraš biti v moštvu, ki ti je pripravljeno dati priložnost. Spanoulis je odšel v Houston, kjer so bili še nekateri drugi igralci na podobni poziciji. Ni dočakal svojih minut. Hitro igralec postane zapostavljen. Poleg tega pa še vpliva to na psiho košarkarja. V NBA-ju ni pravih treningov med sezono, kjer bi se lahko dokazal. Gre le za osem do deset igralcev, ki igrajo na tekmah in trenirajo kot ekipa, uigravajo taktiko. Tako si prepuščen sam sebi in nimaš priložnosti trenerju dokazati, da lahko igraš, da si dober. Brez igranja je v NBA-ju izjemno težko. Močno moraš delati in potrpežljivo čakati na priložnost, da se lahko dokažeš. Pa še to priložnost je treba popolnoma izkoristiti.